“Tudi brez zdravil gre”

V zadnjem desetletju so anksiozne motnje mo?no v porastu. To je povezano z na?inom življenja, družbeno ureditvijo in zahtevami, s katerimi se sre?ujemo.


Anksiozne motnje, med katere spadajo tudi obsesivno-kompulzivne, niso znak šibke osebnosti ali nenormalnosti, je ob izidu knjige za pomo? ljudem z obsesivno-kompulzivno motnjo in njihovim svojcem pojasnila klini?na psihologinja Aleksandra Meško. Pomembno pa je, da v obdobjih velike tesnobe in napetosti uberemo prave na?ine reševanja težav.

Osebe z obsesivno-kompulzivnimi motnjami pogosto zelo doživljajo vsiljive misli, predstave in impulze, ki jim pravimo obsesije. Takšna misel je lahko na primer strah pred goloto v javnosti ali pred okužbo in umazanijo.

Tesnobo, ki se pojavi ob takšnih mislih, blažijo s ponavljajo?imi fizi?nimi ali miselnimi postopki, denimo umivanjem rok ali štetjem razpok na plo?niku, je razložila Meškova. S takimi rituali, ki prinesejo trenutno olajšanje neke ?ustvene stiske, se oseba poskuša pomiriti.

Zelo prisotne

(Foto: Profimedia)

Ob tem je Meškova še opozorila, da so ankisozne motnje, med katere spada tudi obsesivno-kompulzivna, v splošni populaciji zelo prisotne. Med njimi so recimo pani?ne motnje, ko oseba doživlja pani?ne napade in se zato za?ne izogibati raznim situacijam in krajem, in socialna fobija, ko oseba doživlja mo?an strah ali sram pred drugimi ljudmi.

V zadnjem desetletju so po navedbah sogovornice anksiozne motnje mo?no v porastu. “To je zagotovo povezano z na?inom življenja, družbeno ureditvijo in zahtevami, s katerimi se sre?ujemo. Tesnobo vedno za?nemo doživljati, ko se nam zdi, da so zahteve, obremenitve, okoliš?ine, v katerih živimo, za nas previsoke,” je pojasnila Meškova in dodala, da se iz take tesnobe lahko razvije katera od anksioznih motenj.

Take motnje pa ne otežujejo življenja samo bolnikom, ampak lahko vplivajo tudi na kakovost odnosov z njihovimi bližnjimi. Da nekateri za ob?utek varnosti ali za pomiritev vedno potrebujejo prisotnosti koga, je samo eden od primerov, ki lahko s?asoma oteži vsakdan vpletenih. “Lahko pa tudi znotraj disfunkcionalnih kroni?nih odnosov anksioznost za?ne pojavljati kot simptom, signal, da stvari v odnosih niso v redu,” je Meškova še pojasnila.

Obsesivno-kompulzivne motnje pa so rešljive, saj obstajajo na?ini, kako pristopiti in pomagati. Osebam, ki trpijo za tako motnjo, psihiater ponavadi predpiše antidepresive, a po navedbah Meškove dobijo boljše rezultate, ?e jim pridružimo tudi novejše pristope v kognitivno-vedenjski terapiji. “Tudi brez zdravil gre, ?e imamo pravi pristop in izkušnje na tem podro?ju,” je še dodala.

A pomo? ni lahko dosegljiva, je opozorila Meškova, saj so za tovrstne motnje zelo primerni že omenjeni novejši pristopi kognitivno-vedenjske terapije, ki pa pri nas še niso zelo razširjeni. Poleg tega imajo psihologi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki se ukvarjajo s tako terapijo, dolge ?akalne dobe.

“Pri privatni praksi je dostop sicer lažji, vendar ne tistim, ki so finan?no šibki. Obstaja pa tudi množica terapevtov, ki so sicer lahko cenovno dostopni, vendar uporabljajo neke druge pristope, ki niso primerni za tovrstne problematike,” je izpostavila.

Za usmeritev oseb k primerni vrsti pomo?i glede na njihovo vrsto težave, je Meškova zato pripravila knjigo Ko ti ?rna ma?ka pre?ka pot. Namenjena je ljudem z obsesivno-kompulzivno motnjo, njihovim terapevtom in svojcem. Med drugim so v knjigi podani podani osnovni principi psihološke obravnave obsesivno-kompulzivne in drugih anksioznih motenj.

Avtori: STA

Izvirna novica: zurnal24.si, 23. februar 2017

Prispevek je last avtorja in medija zurnal24.si,