“Urgenca” za duševne motnje

Nekatere duševne motnje zahtevajo nujno in takojšnje ukrepanje svojcev in zdravnikov.

Enako kot pri telesnih boleznih se v psihiatriji pojavljajo nujna stanja, ko je treba ukrepati hitro in u?inkovito ter je takojšnja pomo? zdravnika nujna. Obi?ajno gre za krizna stanja, kot so samomorilno vedenje, depresija ter psihoti?na in odtegnitvena stanja. V teh primerih je pomembno, da bližnji pravo?asno prepoznajo motnje in bolniku priskrbijo ustrezno zdravniško pomo?, saj je njegovo življenje lahko ogroženo. Pogovorili smo se s psihiatrom Petrom Pregljem, ki vodi urgentno psihiatri?no ambulanto na Zaloški 29, kjer je pomo? samo lani poiskalo 1500 ljudi.

Eno izmed kriznih stanj je samomorilno vedenje, ki je lahko povezano s psihi?nimi motnjami. "Ljudem, ki izražajo samomorilno vedenje, lahko pomagamo s pravo?asnim zdravljenjem morebitnih psihi?nih motenj," je povedal Pregelj in znance in sorodnike pozval, naj bodo pozorni predvsem na govorjenje o samomoru in opazno stisko. "Trditev, da kdor govori o samomoru, ga v resnici ne bo naredil, ne drži," je opozoril in dodal, da je treba biti pozoren predvsem na tiste, ki so že poskušali narediti samomor, na ljudi, ki so v kratkem ?asu doživeli ve? stresnih dogodkov, tveganje za samomorilnost pa pove?a tudi zloraba alkohola, še zlasti ko je ?lovek v opitem stanju. "Odlo?itev za samomor redko pride ?ez no?, obi?ajno gre za proces. Najprej se pojavi stiska, nato razmišljanje o samomoru, iskanje sredstev in nazadnje izvedba. V tem procesu je ?as, da ukrepamo," je še povedal psihiater. ?e sumimo, da nekdo razmišlja o samomoru, ga lahko o tem povprašamo, saj pogovor o tem ne pove?uje možnosti za uresni?itev samomora. "Hujši je tabu, da se o tem sploh ne govori," meni Pregelj.

DEPRESIJA
Vzrok za samomor je lahko depresija, ta pa ima razli?ne stopnje. Pri blažjih oblikah je dovolj že obisk pri splošnem zdravniku. "Vzrok za depresijo je lahko telesnega izvora, med drugimi jo lahko povzro?a moteno delovanje š?itnice," je povedal Peter Pregelj. Depresijo lahko sprožijo tudi stresni dogodki ali pa gre za motnjo v delovanju možganov, za katero povod ni potreben. Nekateri znaki, ki kažejo na depresijo, so žalost, hujšanje, zapiranje vase, nespe?nost, samoobtoževanje in pretirana zaskrbljenost. Zlasti hujše oblike depresije se zdravijo z antidepresivi. Ti za?nejo v celoti delovati po štirih tednih jemanja, bolniki pa jih morajo jemati pol leta. Tisti, ki se jim motnja ponavlja, morajo zdravila jemati vse življenje.

IZGUBLJEN OB?UTEK ZA REALNOST
Nujno pomo? potrebujejo še psihoti?na stanja, kot so blodnje, shizofrenija ter akutne in prehodne psihoti?ne motnje. V teh primerih gre za porušenost realitetnega nadzora, kar pomeni, da si ?lovek razlaga informacije iz okolja na sebi lastni na?in in lahko izvaja dejanja, ki mu škodijo. Obi?ajno gre za mlade bolnike, ki so bili uspešni v šoli, nato pa se je to nenadoma spremenilo. Tudi tu gre za motnje v delovanju možganov.

ODTEGNITVENA STANJA
Posebno težavo pa pomenijo odtegnitvena stanja od psihoaktivnih snovi, kar pomeni, da ?lovek, odvisen od psihoaktivne snovi, neha zlorabljati alkohol, droge ali uspavala. Odtegnitev od pomirjeval in alkohola je nevarnejša od odtegnitve od heroina, ?eprav je splošno mnenje nasprotno. V skrajnem primeru lahko bolnik zapade v delirij, ko izgubi ob?utek za prostor in ?as. Pojavljajo se lahko tudi prividi in prisluhi ali ob?utek gomazenja po telesu. "Bolniki se odzivajo na podlagi teh doživetij, to pa je lahko življenjsko ogrožujo?e," je opozoril Pregelj. Delirij lahko traja ve? dni, v tem primeru pa je smiselna tudi hospitalizacija proti bolnikovi volji.
                       

Avtorica: Sonja Primoži?
Objavljeno: Ponedeljek, 22.8.2005 
Vir: tiskana izdaja Dnevnika

Prispevek je last avtorice in Dnevnika