V duševni stiski naj vas ne bo sram poiskati pomo?i

Vsaka tretja družina ima ?lana, ki ima težave z duševnim zdravjem.
Motnje v duševnem zdravju ljudi onesposabljajo, poleg nizke kakovosti
življenja so ti posamezniki tudi bolj ogroženi za samomor. Vendar kar
tri ?etrtine ljudi, ki trpijo za duševnimi motnjami, ne poiš?e pomo?i,
ugotavljajo strokovnjaki. Da bi ljudje dobili ve? odgovorov na
vprašanja, ki se jim zastavljajo v zvezi s to problematiko, so zasnovali
projekt OMRA.

Med pogostejše duševne motnje sodijo razpoloženjske motnje, kamor uvrš?ajo depresijo, anksioznost (tesnobnost), stresno prilagoditveno motnjo, posttravmatski sindrom, bipolarno motnjo in druge, je pojasnila psihologinja dr. Lilijan Šprah pri Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU. Vendar pomo? poiš?e le ?etrtina ljudi: veliko ljudi motenj ne prepozna, druge pa pri iskanju pomo?i ovirajo predsodki, sram in ob?utek stigme. Zato si mnogi dolga leta zatiskajo o?i pred tem, da imajo težave, in po nepotrebnem vztrajajo v trpin?enju sebe in svojih bližnjih.

Nova spletna opismenjevalna platforma

Iskanje pomo?i pri nas zagotovo ovira pomanjkanje psihiatrov in psihologov, kar je vzrok za dolge ?akalne dobe za pregled in nadaljnjo psihoterapevtsko obravnavo. Dostopnost tovrstne pomo?i je še posebno slaba pri otrocih in mladostnikih, kjer je mreža pomo?i najšibkejša. Že po novem letu se bo dostopnost izboljšala, saj bodo za?eli odpirati mrežo centrov za duševno zdravje otrok in odraslih. Ti bodo obogatili ponudbo pomo?i predvsem v okoljih, kjer ta zdaj ni na voljo, je pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.

Že zdaj pa lahko ljudje informacije o duševnih motnjah poiš?ejo na izobraževalni spletni strani www.omra.si. Na njej lahko najdejo osebne zgodbe ljudi, predstavitev razpoloženjskih motenj na poljuden na?in, seznam strokovnjakov in institucij, kamor se lahko obrnejo po pomo?, pojasnila o u?inkih zdravil in drugih vrstah terapij, o preverjenih oblikah samopomo?i, kako se spoprijeti s stigmo, seznam kakovostne strokovne literature in izobraževalnega gradiva, nasvete, kako pomagati, ?e se s težavami soo?a bližnji, in druge informacije. Te informacije bodo ljudem pomagale, da bodo razširili svoje znanje in poznavanje problematike duševnih motenj, so prepri?ani snovalci projekta.

To jim bo pomagalo, da bodo motnjo laže prepoznali tudi pri sebi. »Pomembno je, da ljudje prepoznajo, kdaj žalost, slaba volja, tesnobnost… za?nejo motiti in so ta ?ustva tako izražena, da postanejo problem sam zase,« je povedala Mojca Zvezdana Dernovšek.

Po drugi strani se bo s pove?anim znanjem pove?alo tudi razumevanje okolice do ljudi s težavami v duševnem zdravju. Na za?etku so se snovalci spletne strani OMRA osredoto?ili na razpoloženjske motnje, s?asoma pa bodo vsebino širili tudi z drugimi skupinami motenj.

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu OMRA, bodo oktobra za?eli tudi brezpla?na predavanja in delavnice o prepoznavanju in reševanju duševnih težav v severovzhodnem delu države. Kazalniki zdravja kažejo, da je duševnih motenj v tem delu države najve?. Žal pa podatki kažejo tudi, da imajo prav ljudje v severovzhodnem delu države najbolj odklonilen odnos do iskanja pomo?i.

PREBERI CELOTEN ?LANEK >>> V duševni stiski naj vas ne bo sram poiskati pomo?i