V ozadju samomorilnega vedenja pogosto duševne bolezni

Ko svojci ali prijatelji ugotovijo, da bližnji razmišlja o samomoru, morajo pokazati skrb, nikakor pa ga ne smejo obsojati

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije si vsakih 40 sekund ena oseba na svetu vzame življenje. Kot pravi psihiatrinja Nataša Sedlar iz Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je Slovenija v Evropi na ?etrtem mestu po številu poskusov samomorov. Dodaja, da je opazen upad uspešno izvedenih samomorov, vendar pa število poskusov samomora naraš?a.

Pri veliko osebah s samomorilnim vedenjem je v ozadju najmanj ena duševna motnja. (Foto: dokumentacija Dnevnika

"Poskus samomora ni nepri?akovan dogodek," opozarja Sedlarjeva inpojasnjuje, da je odlo?itev za poskus samomora dolgotrajen in kompleksen proces, ki v ?loveku tli dlje ?asa, dejanski poskus samomora pa sproži nek dogodek v življenju posameznika.

Medsebojno oja?evanje in povezovanje dejavnikov

Odlo?itev, da si posameznik vzame življenje, izvira iz medsebojnega povezovanja in oja?evanja okoljskih in genetskih ali individualnih dejavnikov. In sicer med individualne dejavnike Sedlarjeva prišteva kroni?ne zlorabe alkohola ali drog, travme, zlorabe v preteklosti, kroni?no zdravstveno stanje, predhodni poskusi samomora, genetska ranljivost. Med medosebne dejavnike sodi slaba socialna mreža in izguba medosebnih stikov. Družbeni dejavniki, ki lahko vplivajo na odlo?itev za samomor, pa so verska prepri?anja, neugodni stresni dogodki, dostopnost alkohola in drog ter stigmatizacija iskanja psihiatri?ne pomo?i.

Sedlarjeva opozarja, da je pomemben dejavnik pri samomorilnem vedenju duševna motnja. Pri 90 odstotkov oseb s samomorilnim vedenjem je namre? v ozadju ena ali ve? duševnih motenj, pravi Sedlarjeva, ki poudarja, da bi se možnosti za poskus samomora ob?utno zmanjšale tudi, ?e bi bile te motnje dovolj zgodaj odkrite in primerno zdravljene. Dodaja, da je med pogostimi dejavniki samomorov depresija, saj naj bi bila v ozadju kar dveh tretjin vseh samomorov.

Zakaj depresija pove?uje tveganje?

Da je depresija tako pogosto eden od dejavnikov samomorilnega vedenja, ni tako nenavadno, saj za to boleznijo v Sloveniji vsako leto zboli 100.000 ljudi, podatke navaja univ. dipl. psih. Tatjana Novak iz Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU. Prepoznavni znaki depresije so neodlo?nost pri vsakodnevnih stvareh, jokavost, žalost, ?ustvena otopelost, razdraženost (predvsem pri mladih), dvom o samem sebi, prelaganje obveznosti, zanemarjanje videza, umik od ljudi, bole?ine po telesu, ki se jih ne da pojasniti, utrujenost, upo?asnjeni gibi, negativne misli, blodnje in v kon?ni fazi tudi misli o smrti.

Vsi ti znaki depresije se pri osebah s samomorilnim vedenjem dodatno potencirajo. Bolniki so iz?rpani in utrujeni, ker imajo težave s spanjem. Tudi pri najmanjši aktivnosti ob?utijo velik napor in ne zaupajo v samega vase. Ker se kognitivne sposobnosti, razmišljanje in spomin poslabšajo, bolnik težko najde primernejše rešitve svojih težav, oprime se smrti kot najboljše in neke vrste romanti?ne rešitve.

Prepoznavni znaki samomorilnega vedenja

Ravno zato morajo biti prijatelji in bližnji dodatno pozorni na obnašanje svojcev z depresijo ali drugimi duševnimi motnjami. Ker mnogi verjamejo, da se samomorov ne da napovedati, Sedlarjeva opozarja, da bolniki s samomorilnim vedenjem tako z besedami kot z obnašanjem pokažejo, da razmišljajo o samomoru. In sicer takšne osebe ve?krat govorijo o smrti in o tem, da bi si vzeli življenje. Sedlarjeva predlaga, naj bližnji takšne osebe takoj napotijo na katero od vrst pomo?i.

Na nebesedni ravni pa samomorilno vedenje lahko prepoznamo po tem, da se bližnji poslavljajo tako, da razrešijo nedokon?ane zadeve, zapirajo se vase in ne skrbijo za svoj videz. Sedlarjeva dodatno opozarja, da svojce in prijatelje samomorilnih oseb ve?krat zavede ob?utek mirnosti. Sklepajo namre?, da se je duševno stanje posameznika izboljšalo, vendar ta mirnost izvira iz odlo?itve za samomor, kar ji daje ob?utek olajšanja in miru.

Ko svojci ali prijatelji ugotovijo, da bližnji razmišlja o samomoru, morajo pokazati skrb, nikakor pa ga ne smejo obsojati, ji pridigati ali zanikati bole?ine, ki jo ob?utijo, svetuje Sedlarjeva. Dodaja tudi, naj jih svojci ?im prej napotijo k ljudem, ki so primerno usposobljeni, da osebam s samomorilnim vedenjem pravilno svetujejo.

Pomembne telefonske številke

Osebi lahko pomagajo prepre?iti samomor na telefonskih številkah:

112 Reševalna služba
080 22 23 Sopotnik
080 11 13 Zaupni telefon Samarijan
01/520 99 00 Klic v duševni stiski
080 12 34 TOM, telefon otrok in mladostnikov
01/234 97 83 Zaupni telefon ZA-TE
080 11 55 SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja

Osebi, ki razmišlja o samomoru, lahko pomaga tudi klic na številko najbližjega zdravstvenega doma, osebnega zdravnika ali pa strokovnjaki na spletnih straneh: www.med.over.net , www.zrc-sazu.si/prepreci-samomor in www.tosemjaz.net .

Tekst: Vanja Brki?
Izvirna novica: Dnevnik , 18.10.2010
?lanek je last medija Dnevnik.si