Ve?ina naših mladostnikov ima dobro duševno zdravje
Dekleta imajo ve? težav na ?ustvenem podro?ju, fantje pa se sre?ujejo z ve? težavami na vedenjskem podro?ju. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki poteka vsaka štiri leta in jo je že tretji? izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), je pokazala, da je ve?ina mladostnikov zadovoljna z zdravjem povezano kakovostjo življenja in da ima ve?ina mladostnikov dobro duševno zdravje.
V primerjavi z letom 2006 pa se je zmanjšal delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem. Raziskava HBSC poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, financira pa jo ministrstvo za zdravje, so sporo?ili z IVZ.
Po podatkih raziskave HBSC ima ve?ina (67 %) mladostnikov dobro ali celo zelo dobro z zdravjem povezano kakovost življenja, tretjina mladostnikov pa nekoliko slabšo. Doc. dr. Saška Roškar z IVZ je pojasnila, da je dobra z zdravjem povezana kakovost življenja za mladostnike zelo pomembna, saj to pomeni, da ob?utijo sre?o, da so zadovoljni z družino, odnosi z vrstniki in šolo.
 |
|
Ve?ina mladostnikov ima dobro duševno zdravje in dobro z zdravjem povezano kakovost življenja, kar pomeni, da ob?utijo sre?o, da so zadovoljni z družino, odnosi z vrstniki in šolo. (Foto: Bojan Velikonja)
|
Ve?ina nima težav na ?ustvenem in vedenjskem podro?ju
Pri oceni razli?nih vidikov duševnega zdravja, kot so težave na ?ustvenem in vedenjskem podro?ju, na podro?ju odnosov z vrstniki in hiperaktivnost, je raziskava pokazala, da ve?ina mladostnikov (80%) ne izkazuje tovrstnih težav, izkazuje jih le 20% mladostnikov. Dekleta imajo ve? težav na ?ustvenem podro?ju, fantje pa se sre?ujejo z ve? težavami na vedenjskem podro?ju. Primerjava z raziskavo iz leta 2006 pa je pokazala, da se je zmanjšal delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem.
"Pomembno je, da z otroki in mladostniki delamo na krepitvi samopodobe, strategijah reševanja problemov, socialnih veš?inah in zdravem življenjskem slogu, saj omenjeni dejavniki krepijo duševno zdravje," je opozorila Roškarjeva.
Raziskava je tudi pokazala, da 71% mladostnikov v zadnjem letu ni ob?utilo tolikšne žalosti, da bi morali opustiti dejavnosti, ki jih sicer radi po?nejo. Sicer pa tovrstno žalost pogosteje ob?utijo starejši mladostniki, dekleta, mladostniki iz finan?no slabše stoje?ih družin in tisti brez prijateljev. "Eden izmed razlogov za ve? ob?utkov žalosti pri dekletih, predvsem tistih iz višjih starostnih skupin, je lahko pojav hormonskih in telesnih sprememb v adolescenci. Dekleta so namre? bolj ob?utljiva na telesne spremembe, predvsem tiste negativne. Možno je tudi, da dekleta o teh ob?utkih lažje spregovorijo kot fantje. Ob?utke žalosti pa lahko seveda pospešijo tudi drugi dejavniki, kot npr. prikrajšanost za dolo?ene materialne dobrine, osamljenost in podobno," je pojasnila Roškarjeva..
Pomembna je zgodnja prepoznava
Saška Roškar je opozorila, da je zelo pomembno prepoznati skupine mladostnikov, ki imajo zaradi razli?nih dejavnikov slabše duševno zdravje od svojih vrstnikov. "To nam ponuja izhodiš?a za boljšo prepoznavo, predvsem pa izhodiš?a za razvoj preventivnih in intervencijskih programov. Smiselno bi bilo na sistemski ravni uvesti programe krepitve duševnega zdravja za vse mladostnike, kot tudi preventivne programe, ki bi bili bolj usmerjeni v ogrožene skupine mladostnikov in tiste z že prisotnimi težavami," je povedala in dodala, da je na ministrstvu za zdravje in v sodelujo?ih inštitucijah v pripravi resolucija o nacionalnem programu za duševno zdravje, katere del je namenjen tudi skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolskem in drugem okolju.
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC – Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu u?encev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Namen raziskave je spremljanje obnašanja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsaka štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vklju?ila v šolskem letu 2001/02. Raziskavo v Sloveniji izvaja IVZ, financira pa jo ministrstvo za zdravje, so še sporo?ili z IVZ.
|
Program krepitve duševnega zdravja in preventive duševnih težav V Sloveniji je na voljo nekaj dobrih programov krepitve duševnega zdravja in tudi preventive duševnih težav. Primer dobre prakse je Model zdrav življenjski slog, ki ga koordinira IVZ in v katerem si strokovnjaki prizadevajo vsebine duševnega zdravja vpeljati v šolski u?ni program prek medpredmetnega povezovanja. Želja strokovnjakov je, da bi bil program v prihodnosti sistemsko vpeljan v vse šole po Sloveniji. Primer dobre prakse je tudi program To sem jaz, ki ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Gre za internetni portal, ki ponuja dobro izhodiš?e za krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter hkrati preventivo duševnih težav, navajajo pri IVZ. Na omenjenem portalu mladostniki dobijo strokovne informacije v zvezi s svojimi težavami in imajo hkrati možnost, da izmenjajo mnenja z vrstniki. Pred kratkim so program nadgradili s programom 10 korakov do boljše samopodobe, ki ga bodo ponudili vsem slovenskim šolam. |
Tekst: lo
Izvirna novica: Dnevnik , 04.08.2011
?lanek je last medija Dnevnik.si
Dodaj odgovor