Velik pomen delovnega okolja za duševno zdravje

Ljubljana – Na strokovnem sre?anju Slovenske mreže za promocijo zdravja pri delu z naslovom Delovno okolje kot podpora duševnemu zdravju so poudarili pomen celostne skrbi za duševno zdravje.

Prevalenca duševnih motenj se pove?uje, zato je ?as za odlo?ilne korake na tem podro?ju, so opozorili.

Metoda Dodi? Fikfak s klini?nega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega klini?nega centra Ljubljana, ki je sre?anje pripravil, je opozorila na vpliv prestrukturiranja podjetja na psihi?no po?utje delavcev.

Prestrukturiranje podjetja vpliva negativno na psihi?no po?utje

V ?asu prestrukturiranja je v takšnih podjetjih po?utje slabše, poraste število obolelih zaradi kostnomiši?nih bolezni, bolniški stalež pa raste, je dejala.

Pri bolniških staležih so strokovnjaki pozorni tudi na tiste, ki po prestrukturiranju ostanejo v podjetju, na katere pa prestrukturiranje u?inkuje z zamikom. Leto ali dve pozneje se namre? tudi pri njih pokaže druga?na slika, je dejala.

Depresij je vse ve?

Po besedah Dodi? Fikfakove je bilo v letu 2008 opazno veliko pove?anje števila primerov ponavljajo?ih se depresij. "Proizvajamo težke depresije, težki primeri se nam kopi?ijo," je opozorila.

Kot kažejo raziskave, smo Slovenci po zadovoljstvu pri delu na samem dnu med evropskimi državami, pri vrhu pa so skandinavske države. Še slabše se je Slovenija uvrstila pri vprašanju o delovnih pogojih in varnosti dela. "Za nami sta le še Gr?ija in ?eška," je dejala Dodi? Fikfakova.

Nizka avtonomija in velika intenzivnost dela

Slovenci doživljamo po njenih besedah tudi nizko avtonomijo pri delu, hkrati pa zelo veliko intenzivnost dela – opazen je velik skok v doživljanju intenzitete dela v ?asu od leta 2000 do 2005, je opozorila in pri tem dodala: "Ljudje morajo dobiti nazaj zaupanje. Morajo ?utiti, da jih potrebujejo."

Za leto 2007 so ugotovili, da je bila ?etrtina vseh psihi?nih motenj reakcija na hud stres, je poudarila.

Potrebno urediti podro?je duševnega zdravja

Agata Zupan?i? z ministrstva za delo je spregovorila o evropskih smernicah za boljše duševno zdravje. Dokumenti na evropski ravni so bili sprejeti v zadnjih nekaj letih, tako da se zdi, da skušamo nadoknaditi zamujeno, je dejala. Slovenija po njenem opozorilu potrebuje celovito ureditev podro?ja duševnega zdravja.

Eva Stergar, ki je sodelovala pri pripravi nacionalnega programa duševnega zdravja, pa je dejala, da zdravje pomeni ravnotežje med telesnim, duševnim in socialnim zdravjem. Zdravje je nacionalni kapital, je opozorila. "?e za zdravje ljudi ne bomo poskrbeli, tudi družba ne bo uspešna," je prepri?ana.

Vsako leto okoli 500 do 600 samomorov

V besedilu nacionalnega programa so posebej izpostavili problem samomora, saj si življenje v Sloveniji na leto vzame od 500 do 600 ljudi, zaradi samomora ene osebe pa trpi še šest drugih ljudi.

Na duševno zdravje je treba po njenih besedah gledati z vseh vidikov, ne le z vidika zdravja. Vsak dekret, ki je sprejet, vpliva na zdravje ljudi, je dejala.

Po njenih besedah ne moremo re?i, da je duševno zdravje v Sloveniji dobro, in treba bo ve? delati pri vseh starostnih skupinah, je prepri?ana.

Dodi? Fikfakova je na novinarsko vprašanje o morebitni kandidaturi za ministrico za zdravje dejala, da tega ne komentira, "ker so si to izmislili mediji".

STA

Izvirna novica: SIOL, 15. oktober 2009
?lanek je last SIOL in avtorjev.