Veseli december, mesec samomorov?
Samomor je naredila lani, in to le nekaj dni po našem decembrskem prazni?nem druženju. Zakaj nisem prepoznala stiske, ki jo je privedla do tega koraka, se sprašujem že vse leto. V ?asu, ko smo se v smehu spominjale skupnih dogodivš?in, je doma že imela kupljeno vrv.
Pomirjena
Nama s kolegico je prinesla darilci. V minulih letih smo skupaj preživele kar nekaj njenih kriznih stanj, tokrat pa je bilo videti, da se po?uti odli?no in da ima vajeti življenja trdno v svojih rokah. To je bilo ?udovito popoldne, polno smeha. Edina stvar, ki sem se je ob tem posebej zavedala, je bilo to, da naju s kolegico ves ?as pozorno opazuje, posluša, z nasmehom prikimava in nama daje vedeti, da naju ima rada, kot da bi bila pomirjena na neki višji ravni. V redu, pokadila je džojnt, sem si rekla. To bo to. Šele pozneje sem pomislila, da je bila pomirjena zaradi tega, ker je sprejela odlo?itev: odlo?itev o tem, da bo to zadnji prazni?ni december v njenem življenju.
Potem pa sem v iskanju pojasnila naletela še na mnenje profesorja Diega de Lee, predstojnika Slovenskega centra za raziskovanje samomora:
»Ne da bi kazali kakšno specifi?no predsamomorilsko stanje, je veliko ljudi v svojih zadnjih dneh videti zelo vznemirjenih; da bi našli izhod iz tega globokega nemira in neznosnega življenjskega položaja, se v dolo?enem trenutku odlo?ijo, da bodo naredili samomor. To odlo?itev sprejmejo po obdobju velike razdvojenosti. Ko se odlo?ijo, pa postanejo kot voda v jezeru – umirijo se. Pomirili so se, ker so sprejeli odlo?itev. Zdaj lahko uresni?ijo na?rt.«
Zakaj december?
Je torej prav decembrski ?as, ko nas terorizirajo zahteve po veselju in praznovanju, tako zelo naporen za ljudi, ki so se znašli v stiski? Je decembra še ve? samomorov kot sicer?
»Decembra, torej v prazni?nem ?asu, se število samomorov le nekoliko pove?a. Obi?ajno je to pove?anje manjše, kot si to lai?no predstavljamo. Spomladi je namre? pove?anje števila samomorov precej bolj o?itno. A med prazniki kljub vsemu opažamo porast izražanja stiske, tako se, denimo, pove?a število klicev na krizne telefone, pa tudi število ogledov spletnih strani za pomo? v stiski.
Stiske ranljivih ljudi so v prazni?nem ?asu pogosto povezane s predstavami, da moramo biti v tem ?asu dobre volje, da se moramo veseliti življenja in preživljati prijetne urice z drugimi. Stres, depresivni simptomi, tesnoba in osamljenost lahko pripomorejo k temu, da v prazni?nem ?asu težje doživljamo ?ustva veselja. V tem obdobju so zelo ranljivi tudi ljudje, ki so nedavno izgubili katerega od bližnjih – zaradi smrti, lo?itve, selitve ali kakšnega drugega razloga. Pogrešanje ljubljenega ?loveka je v tem ?asu intenzivnejše in lahko prebudi ob?utek osamljenosti,« nam pojasni psihologinja Nuša Zadravec Sedivy, raziskovalka Slovenskega centra za raziskovanje samomora.!
To?ka, ko postane življenje nevredno življenja
Zakaj je naredila samomor odli?na novinarka, lucidna in izobražena ženska? Ni mogla premagati travmati?nih dogodkov iz otroštva, ki so jo zaznamovali, in depresije, ki se je izmenjevala z mani?no vznesenostjo? Zakaj je klonila in zakaj ni klonil profesor Diego de Lea, ki je imel dobro opravi?ilo za to, da naredi samomor? Namesto tega je postal eden najuglednejših svetovnih psihiatrov, ki so se specializirali za samomore. Profesor Diego de Lea je namre? v rodni Padovi doživel družinsko tragedijo: v istem ve?eru sta mu v prometni nesre?i umrla oba sinova.
Od kod ?rpati mo?, ko pridemo do to?ke, ko se nam zazdi življenje nevredno življenja?
Ob hudih samomorilskih mislih ljudje v?asih te svoje stiske ne želijo zaupati drugim. V?asih zato ne, ker no?ejo nikogar obremenjevati s svojimi težavami. V?asih se teh svojih misli sramujejo ali pa se jim zdi, da jih ljudje ne bodo razumeli. Številni tudi ne zaupajo sistemu pomo?i, v katerem delujejo zdravniki, psihologi in razli?ni svetovalci. Vendar izkušnje kažejo, da je prav pogovor o stiski eden najboljših na?inov, na katere se lahko razbremenimo.
»Za samomorilsko krizo je zna?ilen tako imenovani tunelski vid – to pomeni, da ?lovek ne vidi drugih alternativnih pogledov ali rešitev za položaj, v katerem se je znašel,« pojasni psihologinja Nuša Zadravec Sedivy.
Dejstvo pa je, da lahko ?ez ?as na ta isti položaj pogledamo s povsem druga?nega zornega kota. Vsak novi trenutek ?loveku omogo?a, da poiš?e in tudi najde na?in, na katerega lahko odpravi te svoje težave. ?e se v ?asu decembrske pretirane, umetne in zlagane vznesenosti, ki jo vsiljivo spremlja glasba z vsemi mogo?imi zvon?ki in zvon?kljanji, po?utite še bolj osamljeno, tesnobno ali celo depresivno, boste ?ez ?as na vse skupaj zagotovo lahko pogledali s povsem druga?nimi o?mi.
V?asih ne pomagata ne pogovor ne druženje, odlo?itev je bila sprejeta. Tako kot se je za ta korak lani odlo?ila moja prijateljica. Zanjo ni bilo dileme o vprašanju, ali živeti ali umreti. December pri tem najbrž ni imel (skorajda) nobene posebne vloge.
|
?e ?utiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilske misli, poiš?i strokovno pomo? v organizacijah, ki ponujajo neposredno pomo?. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveš?anje (za takojšnjo nujno pomo?) Pomo? za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz . Za odrasle so na voljo brezpla?na svetovanja v Svetovalnicah MO? , v zdravstvenih domovih pa so brezpla?no na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. |
Avtorica: Žana Kapetanovi?/Zarja
Izvirna novica: SVET24.si 29. december 2016
Prispevek je last avtorja in medija SVET24.si
Dodaj odgovor