Veselite se drobnih stvari in življenja samega

Med prazniki precejšen delež prebivalstva trpi zaradi osamljenosti, ob?utka zapuš?enosti in nezaželenosti. Sorazmerno se pove?a tudi pogostost melanholije in depresije, samomorilnega vedenja, nasilja ter psihofizi?nih in psihosocialnih motenj in zapletov.

Prazniki so ?as druženja, povezovanja, sodelovanja, zbliževanja in komunikacije. ?e praznike neradi preživljate sami, si poiš?ite partnerja, pojdite v družbo, potrkajte pri sosedih in jih povabite na kavo, zbližajte se z nekdanjimi prijatelji in kolegi, povežite se s sorodniki, omislite si hišnega ljubljen?ka… ?e želite praznike preživeti v prijetni družbi, poskrbite za dobre med?loveške odnose v doma?em okolju in v službi. Odnosom z ljudmi okoli vas posve?ajte dovolj pozornosti, jih negujte ter jih obravnavajte z zvrhano mero naklonjenosti, potrpežljivosti, prijaznosti in razumevanja. Bodite ?im ve? z ljudmi, ki vas navdušujejo in vam njihova družba prija. V dragocenih prostih trenutkih se družite le z ljudmi, ki so vam pogodu in vas imajo radi, ?eprav vas morda v?asih kritizirajo, vam nasprotujejo ali vas celo vznemirjajo – pomembno je, da vas podpirajo in vam želijo dobro.

Bodite odprti in razmišljate pozitivno. Veselite se drobnih stvari in bodite sre?ni zaradi življenja samega. Sre?a je sestavljena iz majhnih trenutkov, prepletenih s pri?akovanjem, hrepenenjem, nostalgijo in ?arobnimi spomini. In ne pozabite: druženje ni dolžnost ali obveznost, temve? prostovoljna in osebna odlo?itev. Kdor želi, lahko praznike preživi tudi sam – kar pa nikakor ne pomeni, da bo zato tudi osamljen. ?as druženja je obi?ajno omejen. Ko za?utite, da vas za?enja okolica omejevati, utesnjevati ali celo dušiti, je ?as za spremembo. Zato se vljudno zahvalite za družbo, se prijazno poslovite in se podajte novim prazni?nim izzivom naproti.

Rezultati dolgoletnih statisti?nih študij kažejo, da so ljudje, ki živijo sami dalj ?asa, bolj nagnjeni k telesnim, psihosomatskim, psihi?nim in psihosocialnim težavam kakor tisti, ki živijo v spodbudnem partnerstvu oziroma v urejeni družinski skupnosti. Strokovnjaki razlagajo ta fenomen z dejstvom, da samski v zasebnem življenju nimajo potrebne ?ustvene opore in psihi?ne spodbude za premagovanje preobremenjenosti, stresa in agresivnosti v vsakdanjem življenju. Zato pogosteje obolevajo za psihosomatskimi boleznimi, kot so gastritis, rana na želodcu, zapleti s prebavo in presnovo, hormonske motnje, težave s srcem, ožiljem in živ?evjem, motnje hranjenja itd. Težave imajo lahko tudi z nespe?nostjo, nemirom, razdražljivostjo, strahom, zaskrbljenostjo itd. Med samskimi naj bi bil odstotek zasvojenih z nikotinom, alkoholom, tabletami in hrano višji, kar se mo?neje odraža zlasti ob koncih tedna, med prazniki, prostimi dnevi in po?itnicami, ko so številni samski ljudje osamljeni in nesre?ni. Obenem pa samski tudi prej umirajo – poro?eni moški živijo povpre?no 73 let, samski pa po najnovejših podatkih le dobrih 68 let. Dr. Werner Habermehl pravi, da ima kar 30 odstotkov samskih ljudi težave z želodcem in ?revesjem, 50 odstotkov pa jih trpi zaradi glavobola (migrene) in nespe?nosti. Te težave pestijo pripadnike samskega stanu dvakrat ali celo trikrat pogosteje kot njihove vrstnike, ki živijo v urejenem partnerstvu oziroma družini.

Nekatere zdravstvene zavarovalnice so se zaradi teh podatkov za?ele resno spogledovati z možnostjo uvedbe višjih premij za samske (neporo?ene). K temu je eden izmed strokovnjakov pomenljivo pripomnil, da bi bilo treba najvišje premije uvesti za nesre?no poro?ene, ki se ne morejo, ne znajo ali celo no?ejo rešiti iz neuspelega zakona oziroma neperspektivnega partnerstva.

Avtor: MAN
foto: dokumentacija Dnevnika

Izvirna novica: Dnevnik.si ,  4.4.2013

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorija