Vpliv antidepresivov na psihofizi?ne sposobnosti voznikov

 Depresija je stanje, ki povzro?a ob?utke psihi?ne in fizi?ne utrujenosti, nemo?i in upo?asni ?lovekove reakcije. Posebej se postavlja vprašanja, koliko in kako vpliva depresija in antidepresivi na ?lovekove sposobnosti med vožnjo. Voznik naj bi bil na cesti zbran, sposoben hitro odreagirati na nepredvidene situacije in se izogniti morebitnim nevše?nostim, ki so posebej pogoste ob prometnih konicah.


V samem trajanju bolezni, ko je ?lovek že tako upo?asnjen zaradi bolezni, pa se njegove reakcije še upo?asnijo. O tem kako vpliva depresija in uporaba antidepresivov na voznikove sposobnosti sem se pogovarjala z izredno profesorico dr. Mojco Zvezdano Dernovšek spec. psih. s Psihiatri?ne klinike v Ljubljani.

Ga. Mojca, mogo?e za za?etek najprej pojasnite  kako se kaže pri ?loveku depresija in koliko le-ta vpliva na sposobnost vožnje?

Depresija je ?ustvena motnja ki se kaže na razli?ne na?ine. Vpliva pa na ?loveka v celoti. Na njegove misli, po?utje in razpoloženja. V ?asu trajanja bolezni se pri ?loveku  lahko bistveno oslabi osredoto?enost in pozornost, to pa sta sposobnosti, ki jih potrebujemo pri varni vožnji. V ?asu depresije mnogi ljudje slabo spijo, zato so neprespani, še dodatno raztreseni in manj zbrani. Depresija ?loveka upo?asni. Po?asneje misli in tudi njegovi odzivi so po?asnejši, kar je pri vožnji še posebej vidno.

Kaj pa zdravljenje z antidepresivi? Verjetno je v ?asu jemanja zdravil  pri vožnji potrebna posebna previdnost, sploh na za?etku,  ko  so stranski u?inki zdravil še posebej prisotni?

Pri vseh antidepresivih bi svetovala nekaj previdnosti na za?etku, saj imajo navadno zdravila vsaj na za?etku ve?inoma nekaj neželenih u?inkov v obliki slabosti. ?e nam je slabo, pa težko vozimo. Predvsem pa so težave zaradi depresije, ne toliko zaradi zdravil, Na za?etku zdravljenja z antidepresivi še ni pravega u?inka in takrat depresija še ni obvladana. V polni meri še moti delovanje posameznika. Poleg tega posameznik u?inka zdravila še ne pozna in ne ve, kako se bo njegovo telo na zdravilo odzvalo.

 Na nekaterih zdravili opazimo rde? trikotnik, kar pomeni da ob njihovem jemanju ne smemo voziti. Na antidepresivih se pojavlja bel trikotnik, kaj pomeni?

Predlagam, da vsak pogleda škatlico zdravila. ?e je na njej narisan trikotni?ek rde?e barve, ki je znotraj bel (prazen), pomeni, da je prepoved vožnje relativna, ?e pa je trikotni?ek rde? in pobarvan rde?e, je prepoved absolutna. Relativna prepoved pomeni, da se je o prepovedi potrebno posvetovati in o dilemah pri depresiji sem razložila pri prejšnjem vprašanju. Navadno se vožnja odsvetuje, ko je ?lovek zelo depresiven in tako ali tako niti ne pomisli o vožnji, saj še iz postelje no?e vstati. Vožnja se odsvetuje tudi v prvih dneh uvajanja zdravila, ob višanju odmerka in ob menjavi zdravila, da ugotovimo, kako posameznik zdravilo prenaša. Sicer pa vožnja avtomobila pri depresiji ni problem.

Vemo, da se na naših cestah dogaja vse ve? in celo preve? prometnih nesre? zaradi neprilagojene hitrosti, nezbranosti, utrujenosti. Vse ve? pa je tudi preminulih, ki zaradi neznanega vzroka nenadoma zapeljejo na nasprotni pas.
Pa gre res za neznani vzrok? Kolikšen delež ima tu osebna odlo?itev, da ?lovek kon?a svoje življenje na navidez naraven na?in in si zato izbere predor, skok ?ez most ali pritisne do konca na plin lahko samo ugibamo. Osebna odlo?itev, depresija ali kaj tretjega?

Vse pogosteje si ?lovek, ki je v depresiji poskuša olajšati ali celo kon?ati svoje trpljenje kar na cesti. Ga. Mojca kaj storiti, da bi take nesre?e prepre?ili?

Mnogo ljudi poro?a o samomorilnih mislih, da bi najraje življenje kon?ali na cesti v nesre?i. Mnogo ljudi pa se teh misli niti ne zaveda in zgolj nevarno vozi v želji, da bi se njihovo življenje kon?alo s prometno nesre?o. Pomembno je, da razumemo, da ljudje svojo stisko lahko izražajo na zelo nenavadne na?ine in da pomislimo tudi na takšna vedenja. Pomembno je, da doma?i, prijatelji, znanci in ne zgolj policisti posredujejo in povprašajo, kje ti?ijo razlogi za nastopaštvo in brezglavo siljenje v nesre?o. Prav tako je pomembno, da doma?i, prijatelji in znanci in ne zgolj zdravstveno osebje najdemo ?as in povprašamo za stiske.

Preventiva in ozaveš?anje ljudi, ki trpijo za depresijo je velikega pomena za zmanjšanje nesre?. Se pri nas izvaja mogo?e kakšna dejavnost v smeri preventive na cesti pri voznikih ki trpijo za depresijo?
Ne da bi vedela. Upam da.

Kdo je pristojen za to, da ?loveku, ki je v globoki depresiji in samomorilno naravnan prepre?i nadaljnjo vožnjo, ki  se  lahko kon?a  s tragi?nimi posledicami? Zdravnik? Policija?

Vzemimo hipoteti?en primer, da imamo osebo, ki se v samomorilne namene zaleti v drevo. Na mesto nesre?e pridejo policija in reševalci z zdravnikom iz SNMP. Ugotovijo, da je oseba pri zavesti, hudo vinjena, pove za svoj namen ubiti se in želi oditi domov, da se dokon?no obesi. S strani zdravnika SNMP je napotena na pregled morebitnih poškodb in nato še na pregled k psihiatru, saj gre za resen poskus samomora. V primeru nesodelovanja se lahko za asistenco zaprosi policijo.

Imajo pristojni organi, npr. policija in vsi tisi, ki skrbijo za varnost na cestah dovolj strokovnega znanja in zadostna pooblastila za prepoved vožnje?

Da. Težava je drugje in sicer, da je sodelovanje s strani uporabnikov slovenskih cest nerazumljivo nizko. V kon?ni fazi je vsak ?lovek sam zase odgovoren, da sebi omogo?i varno življenje in vožnjo. Odgovoren pa je seveda tudi do vseh drugih udeležencev v prometu. Potrebno je dvigniti lastno samozavedanje, kar lahko stori le vsak sam pri sebi. Pristojni organi pa morajo zakonsko predpisano skrbeti za varnost in red na cestah.

Kakšna pa je praksa v tujini, ?e jo primerjamo s Slovenijo? Mogo?e kak primer dobre prakse po katerem se je vredno zgledovati ?

Najbolje je to urejeno v Nem?iji, po kateri se je vredno zgledovati.

 

za www.nebojse.si
Ines Trebec

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja