Vsak tretji z duševno motnjo: Najpogosteje depresija, shizofrenija in blodnje

Trenutno ima duševno motnjo vsak sedmi Slovenec, vsaj enkrat v življenju pa jo bo imel vsak tretji Slovenec, poudarjajo v Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. V ponedeljek ob svetovnem dnevu duševnega zdravja zato pripravljajo vseslovensko akcijo “Vsak tretji Slovenec … Prepre?imo!”. Ob tem izpostavljajo pomen skrbi za duševno zdravje.

Z vseslovensko akcijo želijo javnost opozoriti na pomen duševnega zdravja in na preventivne ukrepe za prepre?evanje pogostosti obolevanja, je povedala predsednica sveta uporabnikov Šenta Andreja Štepec.

Dostopnost do psihiatri?nih storitev v Sloveniji je zelo neenakomerno porazdeljena, opozarjajo v Šentu. Skoraj polovica psihiatrov v Sloveniji je zaposlena v osrednjeslovenski regiji, je povedala Štep?eva in ob tem opozorila, da je v drugih regijah zaposlenih od dva do sedem
psihiatrov. Dostopnost do storitev za duševno zdravje tako ni enaka za vse prebivalce Slovenije.

Pere? problem, ki v Sloveniji spremlja duševne motnje, je socialna izklju?enost, menijo v Šentu. Kot je povedala Štep?eva, je v slovenski družbi še vedno prisoten predsodek pred duševnimi boleznimi. Zaradi nevednosti se ljudje izogibajo tistim, ki imajo duševno motnjo, pogosto pa se osebe zaradi narave bolezni tudi same izklju?ijo iz družbe, je še dodala.

Slabše pla?ana dela zaradi težav v duševnem zdravju

V Šentu tudi opozarjajo na problem zaposlovanja oseb z duševnimi motnjami. Te pogosto opravljajo slabše pla?ana dela, ker jih zelo veliko zboli zelo mladih in ne kon?ajo šole, je dejala Štep?eva. Tudi delodajalci po njenih besedah raje zaposlijo osebo, ki je gibalno ovirana, kot pa tisto, ki ima težave v duševnem zdravju.

Na Inštitutu za varovanje zdravja so dan duševnega zdravja letos posvetili vlaganju v duševno zdravje starejših. V ta namen so izdali zloženko o depresiji, ki je namenjena starejšim, so sporo?ili z inštituta. Za ta korak so se odlo?ili, ker se v Sloveniji pove?uje delež starejšega prebivalstva, s tem pa se pove?uje tudi število posameznikov z duševnimi težavami, menijo na inštitutu.

Pri starejših se med najpogostejšimi vzroki za obravnavo na vseh ravneh ter med vzroki za najve?je število bolnišni?nih dni pri obeh spolih pojavljajo organske duševne motnje, vklju?no s simptomatskimi, in depresija, meni Helena Jeri?ek Klanš?ek z Inštituta za varovanje zdravja.

Pri obeh spolih aktivne populacije so med najpogostejšimi vzroki obravnav duševnih motenj shizofrenija ter shizotipske in blodnjave motnje, je povedala Jeri?ek Klanš?kova in dodala, da se na vseh ravneh zdravstvenega varstva med najpogostejšimi vzroki za obravnavo pojavljajo duševne motnje zaradi uživanja alkohola. Pri moških se pojavijo nekoliko prej in pogosteje glede na druge duševne motnje kot pri ženskah, so pa pomemben vzrok obravnav pri obeh spolih, je pojasnila. 

Pri dekletih motnje hranjenja, pri fantih shizofrenija

Pri mladostnikih se po njenih besedah število psihiatri?nih obravnav na vseh ravneh pove?uje, med najpogostejšimi vzroki pa se že pojavljajo duševne motnje, ki so med najpogostejšimi pri odraslih. Pri dekletih so pogoste obravnave zaradi motenj prehranjevanja, ki se pojavljajo že v obdobju med sedmim in štirinajstim letom in se nadaljujejo v starostni skupini do 29 let. Pri fantih pa so pogoste obravnave zaradi shizofrenije, je še dejala Jeri?ek Klanš?kova.

Duševne motnje, ki se pojavljajo v otroštvu, so ve?inoma druga?ne od tistih, ki se pojavljajo v kasnejših obdobjih, pravi Jeri?ek Klanš?kova. Najpogostejši vzroki obravnav so razvojne ter vedenjske in ?ustvene motnje, stopnje obravnav v otroštvu pa so glede na ostale starostne skupine relativno nizke, je še pojasnila.

V Sloveniji so sicer podobno kot tudi v EU najpogostejše duševne motnje depresija in anksioznost, pravi Jeri?ek Klanš?kova. Tako kot v drugih državah je tudi v Sloveniji incidenca za shizofrenijo in bipolarno motnjo 30 do 50 oseb na 100.000 prebivalcev na leto. Verjetnost, da kdorkoli enkrat v življenju zboli za depresijo, je 15- do 20-odstotna.

Konkreten prispevek k svetovni statistiki samomorov

Že ve? desetletij Slovenija krepko prispeva k svetovni statistiki samomorov, pravi Jeri?ek Klanš?kova in dodaja, da se je med leti 2000 in 2006 samomorilni koli?nik – število samomorov na 100.000 prebivalcev – gibal med 25 in 30. V letu 2006 je zaradi samomora umrlo 529 oseb, razmerje med moškimi in ženskami je 3,5 : 1, povpre?na starost umrlega zaradi samomora pa je okoli 50 let, je še povedala.

Sicer na ministrstvu za zdravje pripravljajo dolgoro?no in celostno strategijo za varstvo duševnega zdravja v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja z akcijskim na?rtom za obdobje petih let. Pomemben del strategije so tudi preventivni ukrepi za zmanjšanje pojava duševnih motenj. Promocija duševnega zdravja mora biti del politi?nega dnevnega reda pri oblikovanju in sprejemanju zakonov, so sporo?ili z ministrstva. Med drugim menijo, da je pomembno razvijati sposobnosti in veš?ine posameznikov za izboljševanje znanja in razumevanja pozitivnega duševnega zdravja.

Tekst: (sta)

Izvirna novica: Dnevnik  nedelja, 09.10.2011
?lanek je last medija Dnevnik.si