Za duševne stiske mladostnikov ni takojšnjih rešitev

Vse ve? slovenskih mladostnikov ima duševne težave. Skokovito naraš?a tudi predpisovanje antidepresivov, ob tem pa je pedopsihiatrov, ki bi mladim pomagali, še vedno premalo.

»Ko sem prijateljem in sošolcem povedala, da se zdravim zaradi
duševnih težav, sem ugotovila, da tudi ve?ina bližnjih prijateljev
obiskuje psihologa,« pripoveduje Janja (njeno pravo ime in druge podatke
hranimo v uredništvu), 18-letna gimnazijka. Duševne stiske mladostnikov
niso ve? redkost, ugotavljajo šolski svetovalni delavci, pedopsihiatri
in tisti, ki mladim v duševni stiski pomagajo prek nevladnih
organizacij. Po podatkih iz raziskave o zdravju in z zdravjem povezanim
vedenjem slovenskih mladostnikov, ki so jo opravili na Inštitutu za
varovanje zdravja leta 2010, ima duševne težave okoli petina
mladostnikov. Da so doživljali ob?utke depresivnosti v zadnjem letu
pred anketiranjem, je potrdilo 30 odstotkov vprašanih mladostnikov, med
njimi je bilo ve? deklet kot fantov.

Janja si je lase in trepalnice, ko je bila pod stresom ali
utrujena, pulila že pri sedmih letih, strokovno pomo? je na pobudo
staršev poiskala pri petnajstih, ko je poleg obiskov pri psihiatru
za?ela jemati tudi zdravila. »Nehala sem jih jemati po dobrem letu. Ali
so mi pomagala, ne vem. Mislim, da so bolj pomagala mojim staršem, saj
so bili po tem, ko sem se za?ela zdraviti, pomirjeni,« se spominja.
Bolj kot pomirjenje je sama za?etek zdravljenja doživljala kot priznanje
šibkosti.

Ko se mladostniki in starši odlo?ijo, da bodo pomo? poiskali pri
pedopsihiatru, to še zdale? ne pomeni nujno za?etka jemanja zdravil, kar
si mnogi zmotno predstavljajo. Skupaj z družino in tudi s pomo?jo tima
strokovnjakov, na primer v sodelovanju s klini?nimi psihologi, preu?ijo
možne oblike pomo?i in zdravljenja. ?e mladostnik in njegovi starši
zdravljenju z zdravili nasprotujejo, jih k jemanju ne silijo, razen ?e
gre za duševne motnje, ko le zdravila lahko ustavijo bolezen, pravi
specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Živa Forti? Smole, dr.
med.

Predpisovanje antidepresivov strmo naraš?a  

Vse ve? mladih se soo?a z duševnimi stiskami, hkrati pa smo tudi na duševne težave bolj pozorni in ob njih hitreje poiš?emo pomo?, opažajo strokovnjaki. (Foto: Bojan Velikonja)

Kljub temu predpisovanje antidepresivov v Sloveniji strmo naraš?a, potrdi Jurij Fürst iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Njihova poraba se je v zadnjem desetletju (2003–12) pove?ala za 2,3-krat. »Enega od antidepresivov prejema okoli pet odstotkov slovenske populacije.« Ve?inoma jih uvajajo in predpisujejo zdravniki splošne oziroma družinske medicine.

A psihiatri?no zdravljenje skupaj z jemanjem zdravil Janji ni prineslo takšnih rezultatov, kot jih je pri?akovala. »Od psihiatra sem pri?akovala ve?, hitrejše rezultate, takojšnje rešitve ali pa nekakšna navodila za uporabo same sebe.« Bolj so ji pomagali obiski pri psihologu, kamor še vedno hodi. »Pri njem se po?utim boljše in lažje delam zaklju?ke. Moje težave mi je znal osvetliti z drugih zornih kotov, tako da nanje zdaj gledam druga?e.«

Starši mladostnika s težavami pogosto od obiska pri pedopsihiatru pri?akujejo  natan?ne nasvete. A dr. Živa Forti? Smole pravi, da jih dajejo mladostnikom ali staršem le v primerih, ko so težave tako hude, da se v trenutnem položaju ne znajdejo.

Šola, kaplja ?ez rob ali težava  

Tudi s pomo?jo šolskih svetovalnih delavcev po tem, ko je zapustila osnovno šolo in za?ela hoditi v gimnazijo, Janja ni bila zadovoljna. »Veliko ve? pomo?i sem dobila od posameznih profesorjev,« priznava. Dodaja tudi, da se najbolj boji njihovega morebitnega pomilovanja zaradi svojih težav.

Svoje dijake najbolje poznajo razredniki in posamezni profesorji, ki z njimi preživijo precej ?asa in opazijo spremembe v njihovem vedenju, pravi svetovalna delavka na gimnaziji Vi? Majda Jus Aši?. Ti dijake s težavami zato pogosto napotijo po pomo? v šolsko svetovalno službo, nanjo pa se lahko obrnejo tudi sošolci dijaka v stiski ali pa njegovi starši. Vse ve? je dijakov, ki imajo težave v duševnem in telesnem zdravju, opaža. Pestijo jih glavoboli, bole?ine v trebuhu, težave imajo z bruhanjem, z nespe?nostjo, težave imajo tudi med poukom.

»Šolske obveznosti obi?ajno niso vzrok težavam, so pa kaplja ?ez rob, ki lahko sproži težave,« pravi Jus-Aši?eva. Tako so na primer lahko vzrok otrokovih težav bolezen staršev, spremembe, ki spremljajo puberteto, odnosi z vrstniki, dogajanje v šoli pa pomeni še dodaten stres. Druga?nega mnenja je Andreja Romih iz društva Center za pomo? mladim: »Ne poznam srednješolca, ki je obiskal našo svetovalnico in ki ob slabem šolskem uspehu ne bi imel slabše samopodobe.« Prepri?ana je, da mladi samopodobo gradijo na uspehih pri šolskih obveznostih, pomemben pa jim je tudi odnos s starši in z vrstniki in podobno.

Tudi nespodbudna družbena klima mo?no vpliva na porast duševnih težav mladostnikov, je prepri?ana psihologinja na gimnaziji v Slovenj Gradcu Tadeja Dimc. Ravno zato se tako v šolah kot v društvih pri pomo?i osredoto?ajo na stvari, na katere imajo mladostniki s težavami vpliv. Jus-Aši?eva na primer poudarja, da jih v šoli spodbujajo, naj se izkažejo vsaj na enem podro?ju. Tako lahko pridobijo izkušnje, znanja in veš?ine. Da ta ne bi bila omejena le na šolske predmete, se v šoli poslužujejo tudi raznovrstnih projektov, pri katerih dijaki lahko uspešno sodelujejo – že pri oblikovanju projekta, pri pridobivanju sredstev, pri promociji in izvedbi aktivnosti.

Še vedno premalo pedopsihiatrov

V Sloveniji imamo enega pedopsihiatra na 29.000 otrok do 18. leta starosti. Za primerjavo, v Švici imajo enega pedopsihiatra na 3600 otrok, na Poljskem pa denimo enega na 70.000 otrok. (Foto: Prof. dr. Martina Tomori, Psihiatri?na klinika v Ljubljani)

Forti?-Smoletova opaža tudi, da so ljudje na tovrstne težave bolj pozorni in si prej poiš?ejo pomo?, saj je zgodnja obravnava zelo pomembna že pri prepre?evanju nastanka duševnih motenj, vpliva pa tudi na  uspešnost zdravljenja. Temu v prid pa žal ni pomanjkanje pedopsihiatrov, na katerega strokovnjaki v Sloveniji opozarjajo že dolgo. To se odraža tudi v dolgih ?akalnih dobah – ?e bi se v ordinaciji naše sogovornice s svojim mladostnikom prijavili danes, bi jo lahko obiskali šele v za?etku februarja prihodnjega leta.

Na pomanjkanje pedopsihiatrov že ve? let opozarja tudi psihiatrinja prof. dr. Martina Tomori s Psihiatri?ne klinike v Ljubljani. Mo?no pomanjkanje ?utijo na Koroškem, v celjski regiji, na Goriškem in na Dolenjskem. Tomorijeva upa, da se bodo razmere izboljšale z novim razpisom zdravniške zbornice, obenem pa opozarja, da bodo izbrani zdravniki svojo specializacijo zaklju?ili šele ?ez pet let. Sicer imamo v Sloveniji enega pedopsihiatra na 29.000 otrok do 18. leta starosti. Za primerjavo, v Švici imajo enega pedopsihiatra na 3600 otrok, na Poljskem pa denimo enega na 70.000 otrok.

Sicer pa Janja mladim, ki se znajdejo v duševni stiski, predlaga, naj stiske ne zadržujejo zase, a naj dobro premislijo, komu jo bodo zaupali. ?eprav sama tega ni doživela, opozarja, da se ljudje na to lahko odzovejo s predsodki. »A nikoli ne obupajte nad sabo. Ljudje smo sposobni izrednih stvari.« Analiziranje svojih težav naj mladi prepustijo strokovnjakom, ki jih bodo osvetlili iz drugih strani, in tako se bodo zdele druga?ne in morda manj obsežne. 

2,3 -krat ve? antidepresivov so zdravniki predpisali lani kot pred desetimi leti. 5 odstotkov Slovencev jemlje zdravila proti depresiji. Skupine ogroženih mladostnikov: mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem, mladostniki z nizko socialno oporo oziroma z malo ali ni? prijatelji, mladostniki iz manj zahtevnih šolskih programov. Vir: IVZ.

Avtorica: Petra Mlakar

Izvirna novica: Dnevnik ,  9. december 2013

?lanek je last medija Dnevnik.si  in avtorice