Za možgane moramo skrbeti kot za srce

Nevrološke bolezni se pri nas za?nejo zdraviti prepozno, medtem ko je zdravljenje pogosto tudi premalo intenzivno.
Strokovnjaki opozarjajo, da so bolezni možganov velik problem tako za slovensko kot za evropsko družbo, na katerega se prepo?asi in slabo odzivamo. V Sloveniji je skupno kar 570.000 možganskih motenj, medtem ko ima petina populacije vsaj eno možgansko bolezen.

Po nekaterih ocenah je pri nas 50.000 ljudi doživelo možgansko kap, vsaj 20.000 bolnikov trpi za demenco, medtem ko ima približno 4500 bolnikov Parkinsonovo bolezen. “Natan?nih podatkov sicer nimamo, ampak številke so ogromne. Zato si prizadevamo pove?ati osveš?enost ljudi o možganskih boleznih in s pomo?jo raziskovanja izboljšati predvsem preventivo, ve?jo pozornost pa je možganom treba nameniti tudi v sklopu študija medicine,” je nekatere klju?ne pomanjkljivosti slovenskega zdravstva izpostavil Blaž Koritnik s klini?nega oddelka za nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

S pomo?jo raziskav do rezultatov 

Medicina je pri zdravljenju možganskih bolezni v zadnjih desetletjih sicer dosegla viden napredek. V zadnjem ?asu tako vse bolj združujejo podro?je psihiatrije in nevrologije v podro?je bolezni možganov. ?e so bili v preteklosti v medicini možgani najbolj zapostavljen in skrivnosten organ ter so zdravniki bolnike s hujšimi možganskimi boleznimi le nemo?no opazovali, pa danes slovenska medicina intenzivno preu?uje možgane in dosega napredke v zdravljenju. “Imamo možnost, da s pomo?jo diagnostike ali skozi gene napovemo ve?jo verjetnost za pojav katere izmed bolezni možganov ter prepoznavamo simptome mnogih nevroloških boleznih, na primer Parkinsonove in Alzheimerjeve, ki se lahko za?nejo izrazito kazati šele dvajset let kasneje,” je pojasnil Zvezdan Pirtošek, predstojnik klini?nega oddelka za bolezni živ?evja na ljubljanski nevrološki kliniki.

S pomo?jo raziskav strokovnjaki ugotavljajo dolo?ene kombinacije znakov. Na podlagi rezultatov lahko zdravniki danes napovedo, da ima posameznik, ki pri svojih štiridesetih letih zazna motnje voha in spanja ter depresijo, 95 odstotkov možnosti, da ?ez dobrih deset let zboli za Parkinsonovo boleznijo. “Ta trenutek že lahko pogledamo v možgane in napovemo, kaj se bo zgodilo. Manjka pa še odgovor na vprašanje, kako lahko te znake po?asi napredujo?ih nevroloških bolezni zdravimo oziroma prepre?imo razvoj,” je povedal Pirtošek in poudaril, da je pri iskanju rešitev klju?nega pomena prav raziskovanje, ki v primeru nevroloških bolezni deluje kot preventiva.

Var?evanje pri zdravljenju se ne obrestuje 

Ob tem psihiater Jure Bon opozarja, “da pri raziskavah in aktivnem zdravljenju prav tako ni dobro var?evati, saj se nam to slej ko prej povrne v obliki posrednih stroškov, ki jih povzro?ata izguba produktivnosti in zgodnja invalidska upokojitev”. Za medicinsko zdravljenje, nemedicinsko oskrbo bolnikov s psihiatri?nimi in nevrološkimi boleznimi in za posredne stroške namre? v Evropi namenijo približno 800 milijard evrov na leto. V Sloveniji možganske bolezni povzro?ijo 1200 evrov stroškov na leto na posameznega prebivalca, kar je sicer nekoliko pod evropskim povpre?jem, ki znaša 1550 evrov na prebivalca.

“Ker so stroški v primerjavi z drugimi telesnimi boleznimi pri nas izrazito pomaknjeni v smer posrednih stroškov, lahko sklepam, da bolezni možganov zdravimo prepozno in premalo intenzivno,” je kriti?en Bon. Bolezni možganov tako že danes predstavljajo najve?ji znanstveni, ekonomski in socialni izziv za družbo, ki se bo v prihodnje še pove?al. “Slovenska populacija se stara in predvidevamo, da bo ?ez dvajset let vsak tretji Slovenec starejši od 65 let, zato bodo tudi možganske bolezni, ki so povezane s staranjem, bolj pogoste,” napoveduje Pirtošek.

Nekdo, ki do?aka visoko starost, se namre? težko izogne na primer Alzheimerjevi bolezni. Zato je pomembno, da živimo kakovostno in si življenje uredimo tako, da nas bolezni obidejo ali doletijo ?im kasneje. “Možgani so kot srce, zato je tudi skrb zanje podobna, za?eti pa se mora že v mladosti,” svetuje Koritnik. Priporo?ljivi sta zdrava prehrana in pestra fizi?na aktivnost. Ob tem pa možgani potrebujejo tudi neprestane miselne izzive, da ohranjajo prožnost. Koritnik dodaja, da ni dovolj le reševanje križank: “Pomembni so spoznavanje novih stvari, nenehno izobraževanje, potovanja, komunikacija. Vse, kar spodbuja naše miselne procese.”

Zaradi krize ve? duševnih motenj Strokovnjaki opozarjajo, da je zaradi gospodarske krize med prebivalci vse ve? zmernejše oblike depresije in anksioznih motenj. “Psihiatri tovrstne razpoloženjske motnje sicer zdravimo, vendar je to le gašenje požara in nikakor ni dolgoro?na rešitev,” je na tiskovni konferenci ob tednu možganov, ki jo je organiziralo Slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa, opozoril psihiater Jure Bon in pojasnil, da bi bilo ne glede na stanje v družbi treba ustvarjati med?loveške odnose, ki niso izkoriš?evalski.

Tekst: Živa Rokavec

Izvirna novica: Dnevnik  , ?etrtek 15.03.2012

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice