Za prepre?evanje samomorov na Koroškem pomembna vzpostavitev skupin za samopomo?

Ravne na Koroškem, 14. oktobra (STA) – Najve?ji izziv Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne na Koroškem je, da bi na Koroškem, ki je po številu samomorov nad slovenskim povpre?jem, vzpostavili ?im ve? skupin za samopomo?, je na posvetu na Ravnah na Koroškem, kjer so se udeleženci dotaknili tudi vzrokov za samomor in žalovanja, dejala Marijana Kašnik Janet z ZZV Ravne.

Število samomorov na Koroškem je letos doslej že preseglo lansko številko 13 samomorov. Letos je bilo po podatkih Policijske uprave Slovenj Gradec, ki jih je predstavil višji kriminalisti?ni inšpektor Branko Sovinc, na Koroškem strojenih 14 samomorov, prav toliko je bilo po podatkih policije tudi poskusov samomorov. V zadnjih šestih letih si je na Koroškem življenje vzelo 133 oseb, kar je ve?, kot jih v regiji umre zaradi posledic prometnih nesre?.

Kot je zbranim na posvetu o krepitvi duševnega zdravja in zmanjševanju samomorilnosti na Koroškem povedal Sovinc, se med vzroki v zadnjem ?asu pojavljajo tudi novo nastale ekonomske razmere in s tem povezana zadolženost posameznikov in izgube služb. Onja Tekav?i? Grad iz Psihiatri?ne klinike v Ljubljani, ki se s podro?jem samomorov in žalovanjem ukvarja že vrsto let, pa je dejala, da zaenkrat ne moremo govoriti o trendu, ki bi število samomorov povezoval s posledicami gospodarske krize, da pa se pojavljajo posamezni primeri.

"Vsak samomor je unikaten in ima mnogo vzrokov," je na sre?anju dejala Tekav?i? Gradova in dodala, da se samomori dogajajo v vseh okoljih in niso neodvisni od okolja. Za seboj puš?ajo ?ustveno bombo predvsem za bližnje, ki se s travmami soo?ajo še dolga leta, prav tako so breme za sodelavce, nadrejene ali zdravnike umrlega.

Vsakega samomora ne moremo prepre?iti, to je iluzija, veliko pa je takšnih samomorov, ki jih lahko prepre?ujemo, ?e poznamo vzroke in na?in, kako priti do ljudi v stiski, ?e jim znamo ponuditi pomo? oz. jim jo poiskati drugje, je dejala Tekav?i? Gradova, ki se pri svojem delu posebej ukvarja z žalovanjem. Strokovnjakinja ugotavlja, da v ve?ini evropskih držav ni zagotovljene ustrezne pomo?i žalujo?im ali pa je te pomo?i bolj malo.

Udeleženci strokovnega sre?anja so ve?krat poudarili, da so samomori še vedno tabu tema, da se ljudje o tem raje ne pogovarjajo, kar pri svojem delu opažajo tudi policisti. Kot je povedal Sovinc, policisti pri ugotavljanju okoliš?in storjenega dejanja pogostokrat naletijo na informacije, da je nekdo samomor poskušal storiti že prej, pa kljub temu sam ali njegovi bližnji niso poiskali ustrezne pomo?i.

Da bi ljudi ozavestili o pomenu krepitve duševnega zdravja, pogovarjanja o samomorih, možnostih iskanja pomo?i in s tem povezanim prepre?evanjem samomorov, ZZV Ravne na Koroškem že ve? let izvaja razli?ne aktivnosti, med katere sodi tudi današnji posvet, ki so ga pripravili v sodelovanju s Koroškimi lekarnami in Regionalno razvojno agencijo Koroška.

Tako v prihodnosti na?rtujejo izid zloženke, namenjene koroškim gospodinjstvom, in pripravljajo dvotedensko akcijo z naslovom Podari nasmeh in kan?ek veselja. V prihodnjem letu bodo pod okriljem Lokalne akcijske skupine Mežiške doline izvedli delavnice v ruralnih okoljih na temo krepitve duševnega zdravja, najve?ji izziv za ZZV pa predstavlja vzpostavitev skupin za samopomo?, najbolje v vsaki koroški ob?ini, je dejala Kašnik Janetova.

Po anketi, ki so jo izvedli na ZZV Ravne, se 70 odstotkov Korošcev ob?asno sre?uje s stresom, vsakodnevno pa 27 odstotkov. Kot najpogostejši vzrok v zadnjem ?asu izstopajo obremenitve na delovnem mestu, sledijo slabi materialni pogoji in osamljenost. Kašnik Janetova je posebej izpostavila, da Koroška nima zadosti psihiatrov, saj deluje samo en upokojeni psihiater, potrebovala pa bi najmanj dva, tako da tovrstno delo prevzemajo druge službe.

Tekst: STA

Izvirni ?lanek objavljen  PRIMORSKI DNEVNIK  14.oktober 2009.
Besedilo last PRIMORSKIH NOVIC in avtorja.