Zadnje dejanje v procesu
Pogosto sem razmišljal o življenju in smrti," o svojih izkušnjah, ki segajo osemnajst let nazaj, pripoveduje Žiga Valeti?, med drugim avtor knjige Samomor – ve?plastni fenomen in humoristi?nega dela Tunel: Trgovina s samomorilskimi pripomo?ki. Takrat je preživel prometno nesre?o s smrtnim izidom, v kateri je bil sokriv. Kmalu po dogodku so ga doleteli hudi simptomi bipolarne motnje, ki so ga iz vzhi?enosti in nepopisne sre?e lahko v nekaj minutah pahnili v hudo depresijo.
V?asih tudi za ve? tednov. "Depresija je bila tako globoka, da sem drgetal, ker si nisem upal vstati iz postelje ali zaspati, nisem si upal pogledati ?loveku v o?i," se spominja. "Bal sem se tudi, da me bodo poslali v psihiatri?no bolnišnico in me ozna?ili za duševno motenega."
Kje pravzaprav za?eti, ko govorimo o prepre?evanju samomorov? "Pri otrocih. Krepiti je treba njihovo samopodobo, pozitivno naravnanost pri reševanju težav, s tem pa se krepi tudi njihovo duševno zdravje," odgovarja Roškarjeva in pristavi, da je bilo na podro?ju prepre?evanja samomorov v zadnjih letih narejeno ogromno. So pa obmo?ja, kjer je pomo? slabše dostopna, kot na primer severovzhodna Slovenija, Koroška, Dolenjska, saj se kopi?i predvsem v osrednji Sloveniji.
Celosten pristop je pri prepre?evanju samomorov zelo pomemben, pravi Dobnik. To pomeni, da morajo v skrbi za boljše duševno zdravje in krepitev posameznikove samopodobe združiti mo?i zdravniki, nevladne organizacije, socialne službe, šolski in vzgojni delavci, represivni organi. Po njegovem pa je treba poudarjati tudi primere dobre prakse in okrepiti preventivo, predvsem na podro?ju samopodobe mladih.
"V Sloveniji imamo zelo dobre strokovnjake, vendar sami ne morejo rešiti vseh težav," je prepri?an Valeti?. Dobnik dodaja, da je klju?no, da znamo prepoznati znake, ki kažejo na ?lovekovo ogroženost, in te znake lahko prebere kdorkoli – sosed, frizerka, natakarica, taksist. "To so ljudje, ki jim posameznik v stiski najpogosteje zaupa svoje težave," pravi Dobnik. "Želimo si tudi, da bi tako mladi kot tudi odrasli manj posegali po alkoholu," še dodaja. Po težavah, ki jih alkohol povzro?a Slovencem, smo namre? po njegovem mnenju zelo visoko na svetovni lestvici.
|
Znaki samomorilne ogroženosti so: govorjenje o smrti ali samomoru (pogosto ljudje odkrito ali prikrito govorijo o tem z izjavami, kot na primer "najraje bi nekam izginil" ali "lažje vam bo brez mene") urejanje zadev in nevsakdanja dejanja (mnogi nepri?akovano uredijo svoje poslovne in denarne zadeve, podarjajo svojo lastnino in dragocenosti, popla?ajo dolgove ali napišejo, sestavijo oporoko) urejanje zunanjosti (nekateri si uredijo pri?esko, pristrižejo ali pobrijejo brado, se pražnje oble?ejo) depresivnost (zlasti v kombinaciji z alkoholom, ki pove?uje impulzivnost) prejšnji poskusi samomora (pri tistih, ki so preživeli resen poskus samomora, je prisotno veliko ve?je tveganje, da v resnici storijo samomor) velike spremembe v obnašanju ali osebnostnih lastnostih neozdravljiva bolezen velika finan?na in življenjska ogroženost |
Najpomembnejši pri prepre?evanju samomorilnosti pa so seveda bližnji. Glede na razširjenost samomorov pri nas težko najdemo družino, ki se z njim ne bi sre?ala, pravi Dernovškova. Ravno najbližji sorodniki in prijatelji pa po storjenem samomoru bližnjega pristanejo v samomorilno najbolj ogroženi skupini, zato je v takšnih okoliš?inah pomembno poskrbeti tudi zanje.
"Bližnji prav tako pridejo k nam na pogovor," pravi Dernovškova, "saj se tudi sami soo?ajo z ob?utki krivde, nemo?i, strahovi. Svetujemo jim, naj se soo?ijo s to težavo, stare zamere in težave s posameznikom pa za nekaj ?asa potisnejo v ozadje. Ljudje, ki razmišljajo o smrti, potrebujejo so?utje."
Prav ljudje, ki so ?loveku blizu, sodijo k tako imenovanim varovalnim dejavnikom, pravi Dobnik. To so dejavniki, zaradi katerih je vredno živeti in ki ovirajo ?loveka pri misli na samomor. Sem spadajo na primer otroci, družina, vera. "Vsi ti nekako osmišljajo ?lovekovo življenje in kažejo, da ni vse tako ?rno," postavi piko Dobnik.
|
Slovenija – vsakih 16 ur en samomor Po koeficientu samomorilnosti, torej številu samomorov na 100.000 prebivalcev, se Slovenija po podatkih Statisti?nega urada uvrš?a med prvih deset držav na svetu. Samomori so najpogostejša nasilna smrt pri nas in eden od treh glavnih vzrokov smrti mladih do 25. leta v svetu. V zadnjih petdesetih letih je pri nas samomoru podleglo skoraj 27.000 ljudi. To pomeni, da je vsakih 16 ur je zaradi samomora umrl en ?lovek – moški na vsakih 21 ur, ženska na vsakih 71 ur. V zadnjem desetletju je po podatkih Statisti?nega urada pri nas za posledicami samomorilnih dejanj umrlo povpre?no 524 ljudi na leto, v letu 2008, kamor segajo zadnji podatki, je umrlo 324 moških in 84 žensk. Najpogosteje se je to zgodilo v jugovzhodni Sloveniji, spodnjeposavski, savinjski, zasavski in pomurski regiji, najmanj samomorov pa je bilo v notranjsko-kraški in goriški regiji. Povpre?na starost umrlega zaradi samomora je skoraj 51 let, pojasnjujejo na uradu. "To je dve desetletji manj od povpre?ne starosti osebe, ki umre naravne smrti, ali povedano druga?e: s samomorom skrajšamo v Sloveniji življenje za povpre?no 20 let. Precej nižja je starost tistih, ki so poskušali storiti samomor, a so dejanje preživeli.". |
Tekst: Petra Mlakar
Izvirni ?lanek objavljen v prilogi DNEVNIKOV OBJEKTIV, 22.maj 2010.
Besedilo in slike last DNEVNIKA in avtorjev.
Dodaj odgovor