Zakon o duševnem zdravju sprejet

Na zadnji redni seji v Državnem zboru so poslanci sprejeli zakon o duševnem zdravju. Za sprejem je glasovalo vseh 60 navzo?ih poslancev. Zakon, ki ga je zainteresirana javnost pri?akovala 15 let, naj bi vspostavljal pravni okvir za celostno in dolgoro?no zasnovano varstvo duševnega zdravja. Zakona dolo?a sistem zdravstvene in socialnovarstvene skrbi na podro?ju duševnega zdravja in izvajalce te dejavnosti ter dolo?a pravno podlago za sprejem nacionalnega programa. Poleg tega opredeljuje varstvo pravic ljudi z duševno motnjo v primerih prisilne hospitalizacije. Tako je omejitev pravic dopustna le, ?e je ogrožena varnost življenja. Zakon tudi opredeljuje pravico do zastopnikov osebe na podro?ju duševnega zdravja pri uveljavljanju pravic v vseh postopkih obravnave.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri oblikovanju omenjenega zakona ter vztrajali pri zahtevi za njegovo sprejetje. 

Povezava: Zakon o duševnem zdravju
PDF dokument:  Zakon o duševnem zdravju

Spodaj sprejeti zakon v celoti:

---

 

REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR

Številka: 501-01/08-6/1
Datum: 15. julij 2008

DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI DNE 15. 7. 2008 SPREJEL ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU (ZDZdr) V NASLEDNJEM BESEDILU:

ZAKON

O DUŠEVNEM ZDRAVJU (ZDZdr)

(1) Ta zakon dolo?a sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na podro?ju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi.

(2) Ta zakon dolo?a postopke sprejema osebe:
– na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice;
– v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda;
– v nadzorovano obravnavo;
– v obravnavo v skupnosti.

(3) Ne glede na dolo?be tega zakona se v primeru kršitev pravic osebe kot uporabnika oziroma uporabnice zdravstvenih storitev pri izvajalcih oziroma izvajalkah (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) zdravstvene dejavnosti, uporabijo dolo?be zakona, ki ureja pacientove pravice.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. Akutno bolnišni?no zdravljenje je zdravljenje v bolnišnici zaradi akutne duševne motnje ali akutnega poslabšanja kroni?ne duševne motnje.

2. Doma?e okolje osebe je okolje oziroma prostor, kjer oseba živi. Praviloma je to njen dom, lahko pa tudi stanovanjska skupnost ali drug prostor bivanja.

3. Duševna motnja je za?asna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, ?ustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Neprilagojenost moralnim, socialnim, politi?nim ali drugim vrednotam družbe se sama po sebi ne šteje za duševno motnjo.

4. Duševno zdravje je stanje posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki se kaže v njegovem mišljenju, ?ustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.

5. Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog psihiatri?ne bolnišnice s sklepom dolo?i sodiš?e.

6. Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo dolo?i center za socialno delo.

7. Na?rt nadzorovane obravnave je na?rt ?asovno dolo?enih zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev, ki se izvajajo v nadzorovani obravnavi izven psihiatri?ne bolnišnice v doma?em okolju osebe.

8. Na?rt obravnave v skupnosti vsebuje ?asovno dolo?ene zdravstvene, socialno varstvene in druge storitve z njihovimi izvajalci, ki se opravljajo v obravnavi v skupnosti in se sprejme za posamezno osebo.

9. Na?rt zdravljenja je na?rt zdravstvenih storitev, ki ga glede na zdravstveno stanje posamezne osebe dolo?i zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjemu besedilu: zdravnik) ob njenem sprejemu v psihiatri?no bolnišnico in se ga ustrezno prilagaja zdravstvenemu stanju osebe.

10. Najbližja oseba je posameznik, ki ga dolo?i oseba. ?e oseba svoje najbližje osebe ne dolo?i, je najbližja oseba po tem zakonu dolo?ena po naslednjem izklju?ujo?em vrstnem redu:

      – zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti,
      – polnoletni otroci oziroma posvojenci,
      – starši oziroma posvojitelji,
      – polnoletni bratje ali sestre,
      – stari starši,
      – polnoletni vnuki.

11. Obravnava je postopek izvajanja zdravstvenih, socialno varstvenih ali drugih storitev in programov.

12. Oddelek pod posebnim nadzorom je oddelek psihiatri?ne bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se osebi zaradi zdravstvenih razlogov in ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih, hudega ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih, povzro?anja hude premoženjske škode sebi ali drugim lahko omeji gibanje.

13. Oseba je posameznik z duševno motnjo, ki se zdravi oziroma obravnava v mreži izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje.

14. Oseba s hudo in ponavljajo?o se duševno motnjo je posameznik, ki je zaradi dolgotrajne duševne motnje manj zmožen dejavnega vklju?evanja v svoje okolje.

15. Psihiatri?na bolnišnica je psihiatri?na klinika, psihiatri?na bolnišnica oziroma psihiatri?ni oddelek splošne bolnišnice, ki opravlja specialisti?no bolnišni?no in specialisti?no ambulantno zdravljenje ter konziliarno dejavnost s podro?ja psihiatrije.

16. Socialno varstveni zavod je splošni ali posebni javni socialno varstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišni?no zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaklju?eno oziroma zanje bolnišni?no zdravljenje ni potrebno.

17. Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaš?ite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.

18. Zastopnik oziroma zastopnica pravic oseb na podro?ju duševnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je posameznik, ki varuje pravice, interese in koristi osebe.

(1) Kakršna koli oblika zapostavljanja na podlagi duševne motnje je prepovedana.

(2) Osebi se pri obravnavi zagotovi varstvo njenega osebnega dostojanstva ter drugih ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in, individualna obravnava in enaka dostopnost do obravnave.

(1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo programe in storitve za duševno zdravje (v nadaljnjem besedilu: mreža) v okviru javne službe, sestavljajo:
– izvajalci psihiatri?nega zdravljenja,
– izvajalci socialno varstvenih programov in storitev,
– izvajalci nadzorovane obravnave,
– izvajalci obravnave v skupnosti.

(2) Izvajalci psihiatri?nega zdravljenja so:
– psihiatri?ne bolnišnice,
– psihiatri?ne ambulante s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
– ambulante za klini?no psihologijo s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
– zdravniki specialisti oziroma specialistke s koncesijo za opravljanje psihiatri?nega zdravljenja,
– psihologi s specializacijo iz klini?ne psihologije s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
– izbrani osebni zdravniki s koncesijo.
Izvajalci psihiatri?nega zdravljenja tesno sodelujejo in povezujejo svojo dejavnost na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

(3) Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov so:
– javni socialno varstveni zavodi z varovanimi oddelki,
– druge pravne in fizi?ne osebe s koncesijo ali z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev.

(4) Izvajalci nadzorovane obravnave so:
– izvajalci psihiatri?nega zdravljenja,
– pravne in fizi?ne osebe s koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

(5) Izvajalci obravnave v skupnosti so:
– javni socialno varstveni zavodi,
– druge pravne in fizi?ne osebe s koncesijo ali z dovoljenjem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev,
– izvajalci socialno varstvenih programov in storitev, ki storitve oziroma programe izvajajo na podro?ju duševnega zdravja,
– izvajalci psihiatri?nega zdravljenja,
– nevladne organizacije s podro?ja duševnega zdravja, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje javne službe po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

(6) Nevladne organizacije s podro?ja duševnega zdravja opravljajo v okviru obravnave v skupnosti predvsem naslednje programe:
– svetovanje, samopomo? in izobraževanje,
– vodenje dnevnih centrov,
– vodenje pisarn za svetovanje,
– stanovanjske in bivalne skupine,
– pomo? ter podpora pri u?enju in študiju,
– delo z družinami,
– vodenje treningov socialnih in življenjskih spretnosti,
– organizacija prosto?asnih dejavnosti,
– zaposlitveni centri s podporno zaposlitvijo,
– usposabljanje za delo.

(1) Kadrovske, tehni?ne in prostorske pogoje izvajalcev psihiatri?nega zdravljenja ter postopek njihove verifikacije dolo?i minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(2) Kadrovske, tehni?ne in prostorske pogoje izvajalcev socialno varstvenih programov in storitev ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek njihove verifikacije dolo?i minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister za socialno varstvo), v soglasju z ministrom.

Republika Slovenija posebno skrb namenja duševnemu zdravju z vzpodbujanjem razvoja programov za osveš?anje javnosti glede prepre?evanja, razpoznavanja in zdravljenja duševnih motenj.

(1) Razvojni cilji in potrebe na podro?ju preventive, psihiatri?nega zdravljenja, celovite socialno varstvene obravnave, nadzorovane obravnave in obravnave v skupnosti se opredelijo z nacionalnim programom varovanja duševnega zdravja za obdobje najmanj petih let (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program).

(2) Nacionalni program vsebuje:
– strategijo razvoja varovanja duševnega zdravja,
– akcijski na?rt za varovanje duševnega zdravja,
– cilje, organizacijo, razvoj in naloge izvajalcev,
– mrežo izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje,
– nosilce nalog za uresni?evanje nacionalnega programa.

(1) Zdravljenje osebe poteka v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi.

(2) Zdravstveni poseg mora biti sorazmeren z njegovim namenom. Med ve? možnimi zdravstvenimi posegi, ki imajo primerljive u?inke, se izbere oziroma predlaga tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe, najmanj omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neželenih u?inkov.

(1) Posebne metode zdravljenja se lahko izvajajo le izjemoma, pod pogoji, ki jih dolo?a ta zakon, in le v psihiatri?nih bolnišnicah.

(2) Posebne metode zdravljenja so:
– zdravljenje z elektrokonvulzivno terapijo,
– hormonsko zdravljenje,
– uporaba psihotropnih zdravil v vrednostih, ki presegajo najve?ji predpisani odmerek.

(3) Psihokirurško zdravljenje v Republiki Sloveniji ni dovoljeno.

(4) O uporabi posebnih metod zdravljenja na predlog psihiatra oziroma psihiatrinje (v nadaljnjem besedilu: psihiater), ki osebo zdravi, odlo?a zdravniški konzilij, ki ga za vsak primer posebej imenuje direktor psihiatri?ne bolnišnice (v nadaljnjem besedilu: zdravniški konzilij). Zdravniški konzilij je sestavljen iz najmanj treh psihiatrov, od katerih najmanj eden ni zaposlen v psihiatri?ni bolnišnici, v kateri se oseba zdravi, in osebe ni zdravil.

(5) Zdravljenje z elektrokonvulzivno terapijo ali hormonsko zdravljenje se lahko izvaja, ?e:
– je podana pisna privolitev osebe ali skrbnika,
– je podano pozitivno neodvisno mnenje o potrebnosti in posledicah takšnega zdravljenja s strani psihiatra, ki osebe ne zdravi in ni ?lan zdravniškega konzilija,
– ni na voljo nobenih drugih u?inkovitih metod zdravljenja za ustrezno zdravstveno oskrbo,
– je to nujno potrebno za zdravljenje osebe in
– pri?akovana korist odtehta predvidljivo tveganje in obremenitev, ki ju prinaša predlagano zdravljenje.

(6) Zdravljenje z uporabo psihotropnih zdravil v vrednostih, ki presegajo najve?ji predpisani odmerek, se lahko izvaja, ?e:
– je podana pisna privolitev osebe ali skrbnika,
– ni na voljo nobenih drugih u?inkovitih metod zdravljenja za ustrezno zdravstveno oskrbo in
– je to nujno potrebno za zdravljenje osebe.

(7) Zdravnik lahko zdravi z uporabo psihotropnih zdravil v vrednostih, ki presegajo najve?ji predpisani odmerek, tudi brez pisne privolitve osebe ali skrbnika in brez odobritve zdravniškega konzilija, ?e oseba potrebuje nujno medicinsko pomo? in so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. ?lena tega zakona. O tem v enem dnevu od za?etka zdravljenja obvesti direktorja psihiatri?ne bolnišnice, ki takoj imenuje zdravniški konzilij. Zdravniški konzilij najkasneje v štirih delovnih dneh od prejema obvestila odobri oziroma ne odobri takšnega zdravljenja in o tem takoj obvesti direktorja psihiatri?ne bolnišnice. O odlo?itvi zdravniškega konzilija direktor psihiatri?ne bolnišnice v enem dnevu od prejema obvestila obvesti osebo, najbližjo osebo, zastopnika, odvetnika in skrbnika.

(8) ?e zdravniški konzilij zdravljenja iz prejšnjega odstavka ne odobri, se zdravljenje takoj opusti. ?e zdravniški konzilij zdravljenja ne odobri, lahko konzilij oziroma njegov ?lan predlaga uvedbo strokovnega nadzora s svetovanjem v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. Uvedbo strokovnega nadzora lahko predlaga tudi zastopnik.

(9) Kadar se posebne metode zdravljenja uporabljajo pri osebah, ki so bile sprejete na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve (39. in 53. ?len), njihovo uporabo s sklepom v nepravdnem postopku predhodno odobri sodiš?e, na obmo?ju katerega je psihiatri?na bolnišnica, v dveh dneh od prejema predloga. Psihiatri?na bolnišnica poda predlog za uporabo posebne metode zdravljenja in mu priloži odobritev zdravniškega konzilija za uporabo posebne metode zdravljenja.

(10) Izvajanje posebnih metod zdravljenja se vpiše v zdravstveno dokumentacijo osebe. O izvajanju posebnih metod zdravljenja psihiatri?na bolnišnica vodi evidenco v skladu s 100. ?lenom tega zakona.

(11) Oseba, najbližja oseba, zastopnik, odvetnik ali skrbnik ima pravico zahtevati izvedbo upravnega nadzora nad izvedbo posebne metode zdravljenja.

(12) Mladoletnikov ni dovoljeno zdraviti s posebnimi metodami zdravljenja.

Duševna motnja osebe sama po sebi ne predstavlja opravi?ljivega zdravstvenega razloga za izvedbo ukrepa sterilizacije ali umetne prekinitve nose?nosti.

Znanstveno raziskovanje na osebi se sme izvajati le, ?e so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– pisna privolitev osebe, ki jo oseba da po pou?itvi in izrecno v ta namen in jo lahko kadar koli prekli?e na kakršen koli na?in,
– pisno dovoljenje konzilija psihiatri?ne bolnišnice, dano posebej v ta namen,
– raziskave na ljudeh ni mogo?e nadomestiti z drugo podobno uspešno raziskavo,
– nevarnosti, ki jim utegne biti izpostavljena oseba, niso nesorazmerne z možnimi koristmi raziskave,
– na?rt raziskave odobri Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, potem ko je neodvisno prou?ila njeno zdravstveno vrednost, pretehtala pomembnost ciljev raziskave in ocenila njeno eti?no sprejemljivost,
– oseba je seznanjena s svojimi pravicami in jamstvi v skladu z zakonom.

(1) Osebi se v ?asu obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi zagotavlja spoštovanje ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in, zlasti njene osebnosti, dostojanstva ter duševne in telesne celovitosti.

(2) Pravice, ki se zagotavljajo osebi v oddelku pod posebnim nadzorom in varovanem oddelku, so:
– pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte,
– pravica do pošiljanja in sprejemanja pošiljk,
– pravica do sprejemanja obiskov,
– pravica do uporabe telefona,
– pravica do gibanja,
– pravica do zastopnika.

(3) Pravici, ki se zagotavljata osebi v nadzorovani obravnavi, sta:
– pravica do gibanja,
– pravica do zastopnika.

(1) Omejitev pravic iz prejšnjega ?lena, razen pravice do zastopnika, je dopustna, ?e je to nujno potrebno, ker oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Pravica se lahko omeji le v tistem obsegu, ki je nujno potreben za dosego namena, zaradi katerega se pravica omejuje. Pri omejevanju pravic se uporabi najmilejši ukrep, ki se izvaja najkrajši možni ?as.

(2) O omejitvi pravic na predlog direktorja psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda v dveh dneh od prejema predloga s sklepom v nepravdnem postopku odlo?i sodiš?e, na obmo?ju katerega je psihiatri?na bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod. Pred izdajo sklepa sodiš?e zasliši osebo, razen ?e to glede na njeno zdravstveno stanje ni mogo?e. Sklep, ki vsebuje razloge, vrsto in trajanje omejitev, se vro?i predlagatelju, osebi, odvetniku, zakonitemu zastopniku, najbližji osebi in zastopniku.

Zoper sklep iz prejšnjega ?lena se lahko posamezniki iz drugega odstavka prejšnjega ?lena in psihiatri?na bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod pritožijo v treh dneh od vro?itve sklepa sodiš?a. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

(1) Mladoletnikom se v ?asu obravnave zagotavlja še posebno skrb in varstvo pravic.

(2) Mladoletnika se praviloma ne sprejme na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom skupaj s polnoletnimi osebami, razen ?e bi bilo to zanj koristno.

(1) Sprejemni zdravnik v psihiatri?ni bolnišnici oziroma posameznik, ki osebo sprejme v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, osebo ustno in pisno pou?i o njenih pravicah, ki jih ima po tem zakonu.

(2) Psihiatri?na bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod na vidnem mestu objavita seznam pravic, ki jih ima oseba po tem zakonu, in hišni red. Seznam vsebuje tudi službene naslove in telefonske številke zastopnikov, zadolženih za obmo?je, na katerem deluje psihiatri?na bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod.

(3) Pravice in podatki iz prejšnjega odstavka so povzeti tudi v posebni zloženki, ki se osebi izro?i ob sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom in v varovani oddelek.

(1) Oseba ima pravico do varstva v socialnem in bivalnem okolju, ki je kar se da neomejevalno, in zdravljenja na najmanj omejevalni in vsiljivi na?in, ki je na razpolago, ob upoštevanju njenega zdravstvenega stanja in potreb po zagotavljanju varnosti drugih.

(2) Pri obravnavi osebe se upošteva njena volja, ?e je ta v njeno korist.

(1) Izvajalci programov in storitev za duševno zdravje so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.

(2) Dolžnosti varovanja informacij iz prejšnjega odstavka se lahko izvajalca programov in storitev za duševno zdravje razreši v skladu z dolo?bami zakona, ki ureja pacientove pravice.

(1) Osebi se omogo?i dopisovanje, pri ?emer se zagotovi tajnost vsebine sporo?il vseh oblik dopisovanja. Oseba ima pravico do uporabe elektronske pošte v skladu z možnostmi v psihiatri?ni bolnišnici oziroma socialno varstvenem zavodu.

(2) Oseba ima pravico sprejemati pisanja od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in odvetnika ter se obra?ati nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko psihiatri?ne bolnišnice in socialno varstvenega zavoda v zaprtih kuvertah.

(3) Oseba ima pravico sprejemati in pošiljati pošiljke preko psihiatri?ne bolnišnice in socialno varstvenega zavoda. Oseba lahko sprejema pošiljke s hrano, denarjem, perilom, osebnimi in drugimi predmeti ter ?asopisi in knjigami.

(4) Nadzor nad vsebino prejetih pošiljk iz prejšnjega odstavka ob prisotnosti osebe opravljajo zaposleni, ki jih za to pooblasti direktor psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, ?e je ogrožena varnost osebe, drugih ali psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.

(1) Osebi se omogo?i telefonske pogovore.

(2) Stroške telefonskih pogovorov krije oseba.

(1) Oseba ima pravico sprejemati obiske v skladu s hišnim redom psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.

(2) Osebi se lahko omogo?i najmanj dvakrat tedensko obisk najbližje osebe in drugih.

(3) Obiski osebe se praviloma opravijo v posebnih, primerno opremljenih prostorih. Obisk se lahko prekine le, ?e škodljivo vpliva na zdravstveno stanje osebe, ?e oseba ali njen obiskovalec motita druge ali ?e je ogrožena varnost osebe, drugih ali psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.

(4) Zoper prekinitev obiska iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba direktorju psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.

3. Pravica do gibanja

Oseba ima pravico do gibanja v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi, kolikor s tem zakonom ni druga?e dolo?eno.

4. Pravica do zastopnika

V postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi ima oseba pravico do zastopnika.

(1) Zastopnik opravlja predvsem naslednje naloge:
– osebo na primeren na?in informira o vsebini pravic iz 12. ?lena tega zakona, na?inih in možnostih njihovega uveljavljanja,
– daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic iz 12. ?lena tega zakona in predlaga možne rešitve,
– svetuje osebi glede uveljavljanja pravic iz 12. ?lena tega zakona,
– prizadeva si za spoštovanje pravic iz 12. ?lena tega zakona in zasebnosti osebe,
– preverja, ali se za osebo vodi evidenca o omejevanju pravic oseb iz prvega odstavka 99. ?lena tega zakona, evidenca o uporabi posebnih varovalnih ukrepov iz drugega odstavka 99. ?lena tega zakona in evidenca o zdravljenju s posebnimi metodami zdravljenja iz 100. ?lena tega zakona.

(2) Zastopnik v okviru nalog iz prejšnjega odstavka spoštuje želje osebe, ?e te za osebo niso škodljive.

(3) Pri uveljavljanju pravic osebe kot uporabnika zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti zastopnik lahko sodeluje z zastopnikom pacientovih pravic v skladu s zakonom, ki ureja pacientove pravice. Zastopnik lahko opravlja tudi naloge zastopnika pacientovih pravic, ?e je imenovan v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.

(4) Zastopnik je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.

(1) Za zastopnika je lahko imenovan posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj visoko izobrazbo,
– ima opravljen izpit za zastopnika,
– ima pet let delovnih izkušenj s podro?ja duševnega zdravja,
– ni bil pravnomo?no obsojen na nepogojno kazen zapora.

(2) Vsebino, pogoje in na?in opravljanja izpita iz druge alineje prejšnjega odstavka dolo?i minister za socialno varstvo v soglasju z ministrom.

(1) Zastopnika imenuje in razrešuje minister za socialno varstvo na podlagi javnega poziva in po predhodnem mnenju ministra. V sklepu o imenovanju zastopnika se dolo?i tudi psihiatri?na bolnišnica, na obmo?ju katere deluje.

(2) Podrobnejši na?in in postopek izbire na podlagi javnega poziva dolo?i minister za socialno varstvo v javnem pozivu.

(3) Minister za socialno varstvo razreši zastopnika, ?e ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega ?lena, ?e to sam zahteva ali ?e svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom.

(4) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na svoji spletni strani objavi seznam zastopnikov, ki vsebuje naslednje podatke o zastopnikih:
– osebno ime,
– službeno telefonsko številko,
– naziv psihiatri?ne bolnišnice in obmo?je, na katerem deluje.

(5) Nadzor nad delom zastopnika izvaja minister za socialno varstvo.

(1) Oseba zastopnika izbere iz seznama zastopnikov iz ?etrtega odstavka prejšnjega ?lena s pisnim pooblastilom. ?e oseba zastopnika ne izbere, ga lahko zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo iz tega odstavka lahko oseba kadar koli prekli?e na kakršen koli na?in.

(2) Za mladoletnika in za polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, zastopnika pooblasti zakoniti zastopnik.

(3) Psihiatri?na bolnišnica, kjer zastopnik deluje, zagotovi pisarniški prostor za nemoteno delo zastopnika.

(4) Izvajalci programov in storitev za duševno zdravje omogo?ijo zastopniku dostop do osebe v vseh prostorih, v katerih se izvaja zdravljenje oziroma obravnava, ter dostop do evidenc iz 99. in 100. ?lena tega zakona.

(1) Zastopnik ima pravico do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih nalog.

(2) Merila za dolo?itev višine nagrade dolo?i minister za socialno varstvo.

(3) Sredstva za delovanje zastopnikov se zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.

(1) Posebni varovalni ukrep je nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogo?anja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzro?a hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogo?e prepre?iti z drugim, blažjim ukrepom.

(2) Posebni varovalni ukrepi se uporabljajo v oddelkih pod posebnim nadzorom in varovanih oddelkih.

(3) Posebna varovalna ukrepa sta telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora.

(4) Posebni varovalni ukrep se uporabi le izjemoma in lahko traja le toliko ?asa, kolikor je nujno potrebno glede na razlog njegove uvedbe, pri ?emer posebni varovalni ukrep telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati ve? kot štiri ure, posebni varovalni ukrep omejitve svobode gibanja znotraj enega prostora pa ne ve? kot 12 ur. Po preteku navedenega obdobja zdravnik preveri utemeljenost ponovne uvedbe posebnega varovalnega ukrepa.

(5) Osebo, pri kateri je bil uporabljen poseben varovalni ukrep, se nadzoruje, spremlja njene vitalne funkcije in strokovno obravnava ves ?as trajanja posebnega varovalnega ukrepa. O izvajanju posebnega varovalnega ukrepa se v zdravstveno dokumentacijo osebe vpišejo natan?ni podatki o razlogu, namenu, trajanju in nadzoru nad izvajanjem ukrepa. O izvajanju posebnih varovalnih ukrepov psihiatri?ne bolnišnice in socialno varstveni zavodi vodijo evidenco v skladu z drugim odstavkom 99. ?lena tega zakona.

(6) O odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa zdravnik, ki tak ukrep odredi, najkasneje v 12 urah od odreditve ukrepa pisno obvesti direktorja psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, najbližjo osebo, odvetnika in zastopnika. Glede mladoletnika ali polnoletne osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se obvesti tudi zakonitega zastopnika.

(7) ?e zdravnik ob osebi ni prisoten, lahko posebni varovalni ukrep uvede tudi drug zdravstveni delavec oziroma zdravstvena delavka (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec) v psihiatri?ni bolnišnici oziroma strokovni delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) v socialno varstvenemu zavodu, vendar o tem takoj obvesti zdravnika, ki brez odlašanja odlo?i o utemeljenosti uvedbe ukrepa. ?e zdravnik ukrepa ne odredi, se izvajanje ukrepa takoj opusti. Zdravstveni oziroma strokovni delavec o obvestilu zdravnika napravi pisni zaznamek.

(8) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in zastopnik lahko predlaga izvedbo upravnega nadzora nad odreditvijo in izvedbo posebnega varovalnega ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti.

(1) O zadevah po tem zakonu odlo?a pristojno sodiš?e v nepravdnem postopku.

(2) Postopki pred sodiš?em po tem zakonu so:
– postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatri?no bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a,
– postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatri?no bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih,
– postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a,
– postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a.

(1) V vseh postopkih pred sodiš?i po tem zakonu je obvezno zastopanje osebe po pooblaš?encu, ki je odvetnik oziroma odvetnica (v nadaljnjem besedilu: odvetnik).

(2) Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pooblasti odvetnika zakoniti zastopnik, razen ?e je bil postopek uveden na njegov predlog. V tem primeru odvetnika postavi sodiš?e.

(1) Udeleženec v postopku pred sodiš?em je oseba ter posamezniki in organi oziroma organizacije, ki jim ta zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Sodiš?e da vsem udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev oziroma da sodelujejo v postopku.

(2) V postopku morajo biti zavarovane pravice in pravni interesi mladoletnika oziroma osebe, ki zaradi duševne motnje ali drugih okoliš?in ni sposobna, da bi sama skrbela za svoje pravice in interese. ?e oseba ni poslovno sposobna, ji sodiš?e omogo?i, da samostojno opravlja procesna dejanja, ?e je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj. Sodiš?e zasliši osebo, razen ?e na podlagi neposrednega stika z osebo oceni, da to glede na njeno zdravstveno stanje ni mogo?e.

(1) Postopki pred sodiš?em po tem zakonu so nujni.

(2) V postopkih po tem zakonu je javnost izklju?ena.

(3) Sodiš?e tiste, ki v postopku sodelujejo, opozori, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar v njem zvedo, in na posledice kršitve tajnosti.

Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom se izvaja s privolitvijo osebe ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih dolo?a ta zakon.

(1) Osebi se zagotovi zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi ustreznega, individualno na?rtovanega zdravljenja, ki se opredeli v na?rtu zdravljenja. ?e je oseba zmožna izraziti svojo voljo, se pri pripravi na?rta zdravljenja upošteva tudi njeno mnenje, kolikor je to v njeno najboljšo zdravstveno korist.

(2) Na?rt zdravljenja se redno preverja in po potrebi revidira.

 

(1) Oseba je sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom z napotnico ali brez nje, ?e sprejemni zdravnik ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. ?lena tega zakona ter oseba v sprejem in na?rt zdravljenja pisno privoli.

(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka mora biti izraz svobodne volje osebe, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o:
– zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni,
– cilju, vrsti in na?inu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pri?akovanih koristih in izidu predlaganega zdravljenja,
– možnih tveganjih, neželenih u?inkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega zdravljenja, vklju?no s posledicami njegove opustitve,
– morebitnih drugih možnostih zdravljenja.

(3) Sprejemni zdravnik da pojasnilo iz prejšnjega odstavka osebi v neposrednem stiku, obzirno, na njej razumljiv na?in, v celoti in pravo?asno.

Ob sprejemu sprejemni zdravnik izpolni obrazec o sprejemu na zdravljenje, ki vsebuje najmanj:
– naziv psihiatri?ne bolnišnice;
– osebno ime, šifro in podpis sprejemnega zdravnika;
– oceno sprejemnega zdravnika, da je bila oseba sposobna razumeti in sprejeti na?rt zdravljenja;
– osebno ime, EMŠO, naslov in šifro osebe;
– pisno in lastnoro?no podpisano privolitev osebe v sprejem in na?rt zdravljenja;
– osebno ime, naslov in telefonsko številko najbližje osebe;
– osebno ime zastopnika, ?e je ta že izbran, in naziv psihiatri?ne bolnišnice, na obmo?ju katere deluje;
– osebno ime, naslov in telefonsko številko zakonitega zastopnika.

(1) Oseba, ki je privolila v sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, lahko kadar koli, izrecno ali z dejanji, iz katerih je to mogo?e sklepati, privolitev prekli?e in zahteva, da se jo odpusti z zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. V tem primeru je treba osebo takoj odpustiti.

(2) ?e v primeru iz prejšnjega odstavka zdravnik oceni, da so pri osebi podani razlogi iz 53. ?lena tega zakona, osebo kljub preklicu privolitve zadrži na zdravljenju ter jo pou?i o razlogih za zadržanje in pravici do odvetnika. O zadržanju osebe zdravnik v štirih urah pisno obvesti direktorja psihiatri?ne bolnišnice.

(3) Direktor psihiatri?ne bolnišnice oziroma posameznik, ki ga pooblasti (v nadaljnjem besedilu: direktor psihiatri?ne bolnišnice), v skladu z 59. ?lenom tega zakona takoj obvesti pristojno sodiš?e, ki odlo?i o zadržanju po postopku za sprejem na zdravljenje v nujnih primerih. Direktor psihiatri?ne bolnišnice o zadržanju obvesti tudi najbližjo osebo in zastopnika, ?e gre za mladoletnika ali polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakonitega zastopnika.

(1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, ?e so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– ?e ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali ?e huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
– ?e je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
– ?e navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogo?e odvrniti z drugimi oblikami pomo?i (z zdravljenjem v psihiatri?ni bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

(2) Sprejem na zdravljenje brez privolitve iz prejšnjega odstavka se opravi:
a) na podlagi sklepa sodiš?a, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali
b) v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodiš?a, ?e so izpolnjeni pogoji iz 53. ?lena tega zakona.

40. ?len

(1) Postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a se za?ne na predlog izvajalca psihiatri?nega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva.

(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, da tudi zakoniti zastopnik.

(1) Predlog iz prejšnjega ?lena se vloži pri pristojnem sodiš?u, na obmo?ju katerega ima oseba stalno ali za?asno prebivališ?e, oziroma ?e oseba nima prijavljenega ne stalnega ne za?asnega prebivališ?a, pri sodiš?u, na obmo?ju katerega dejansko biva.

(2) Predlog vsebuje podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, in navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev iz prvega odstavka 39. ?lena tega zakona.

(3) Predlogu se priloži mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedmih dni. ?e pregled osebe ni mogo?, se predlogu priloži izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, da pregleda ni mogo?e opraviti.

(1) Sodiš?e osebi pošlje predlog v enem dnevu od njegovega prejema. Hkrati jo pou?i o pravici, da lahko v dveh dneh od vro?itve predloga nanj odgovori.

(2) Sodiš?e pou?i osebo tudi o pravici do odvetnika, ki ga v enem dnevu od vro?itve predloga izbere sama in o tem obvesti sodiš?e, sicer ji odvetnika po uradni dolžnosti s sklepom v enem dnevu od poteka ?asa, v katerem bi si oseba lahko sama izbrala odvetnika, postavi sodiš?e. Zoper sklep o postavitvi odvetnika po uradni dolžnosti pritožba ni dovoljena.

(3) Sodiš?e vro?i kopijo predloga in mnenja oziroma izjave iz prejšnjega ?lena tudi odvetniku osebe, ki lahko nanju odgovori v dveh dneh od vro?itve.

(1) Po prejemu predloga sodiš?e odredi, da osebo pregleda izvedenec oziroma izvedenka psihiatri?ne stroke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec) in v treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma obravnave v varovanem oddelku. V odredbi sodiš?e dolo?i izvajalca psihiatri?nega zdravljenja, pri katerem se opravi pregled. Odredbo posreduje osebi, odvetniku, izvedencu in izvajalcu psihiatri?nega zdravljenja.

(2) Osebo lahko izvedenec pregleda tudi proti njeni volji, pod pogoji, ki jih dolo?a 44. ?len tega zakona.

(1) Na predlog izvedenca lahko sodiš?e s sklepom odlo?i, da se oseba za najve? dva dni zadrži v psihiatri?ni bolnišnici, ?e je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se no?e prostovoljno podvre?i pregledu in ni mogo?e druga?e ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. ?lena tega zakona.

(2) Osebi je treba na razumljiv na?in pojasniti razloge za zadržanje in pravice, ki jih ima v ?asu zadržanja.

(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega ?lena je dovoljena pritožba v enem dnevu od vro?itve sklepa.

(4) Sodiš?e druge stopnje odlo?i o pritožbi iz prejšnjega odstavka v treh dneh.

(5) ?e se pri zadržanju osebe ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 53. ?lena tega zakona, se osebo sprejme na zdravljenje v skladu z dolo?bami, ki urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.

?e ni možna prostovoljna izvršitev sklepa iz prvega odstavka prejšnjega ?lena, se za izvršitev sklepa smiselno uporabljajo dolo?be drugega in tretjega odstavka 52. ?lena tega zakona.

(1) Po pridobitvi mnenja izvedenca sodiš?e razpiše narok, na katerega povabi predlagatelja, osebo, odvetnika, zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, zastopnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odlo?itev.

(2) Sodiš?e odlo?a na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, ?e to dopuš?a njeno zdravstveno stanje.

(1) Sodiš?e na naroku zasliši izvedenca, ki je izdelal mnenje iz prvega odstavka 43. ?lena tega zakona, in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odlo?itev. Sodiš?e zasliši tudi osebo, ?e je to glede na njeno zdravstveno stanje mogo?e. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se lahko zasliši tam, kjer biva.

(2) Predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis.

(3) Pravico do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov lahko sodiš?e na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji, ?e bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se vro?i odvetniku in zakonitemu zastopniku.

(1) ?e sodiš?e po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. ?lena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odlo?i, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in dolo?i tudi ?as zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatri?no bolnišnico, ki naj osebo sprejme.

(2) ?e sodiš?e ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. ?lena tega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odlo?i, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se dolo?i tudi ?as zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme.

(3) ?e sodiš?e ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. ?lena tega zakona za sprejem v nadzorovano obravnavo, s sklepom odlo?i, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. V sklepu sodiš?e na predlog psihiatri?ne bolnišnice, na obmo?ju katere ima oseba stalno ali za?asno prebivališ?e, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne za?asnega prebivališ?a, na obmo?ju, na katerem dejansko biva, dolo?i tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz ?etrtega odstavka 87. ?lena tega zakona.

(4) S sklepom iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega ?lena sodiš?e osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12. ?lena tega zakona.

(5) ?e sodiš?e ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega ?lena, s sklepom predlog zavrne.

(6) Sklep iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega ?lena sodiš?e izda najkasneje v treh dneh po koncu naroka.

Sklep iz prejšnjega ?lena sodiš?e vro?i udeležencem, ki imajo pravico do pritožbe v skladu z drugim odstavkom 50. ?lena tega zakona.

(1) Zoper sklep iz 48. ?lena tega zakona je dovoljeno vložiti pritožbo v treh dneh od vro?itve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

(2) Pritožbo lahko vloži predlagatelj, oseba, odvetnik, psihiatri?na bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod, kamor naj bi bila oseba sprejeta, koordinator nadzorovane obravnave, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in center za socialno delo, ?e je osebo obravnaval.

(3) O pritožbi odlo?i sodiš?e druge stopnje v treh dneh od prejema pritožbe.

(4) Zoper odlo?itev sodiš?a druge stopnje je dovoljena revizija.

(1) Stroški postopka za izvedbo dokazov, tolma?a in odvetnika osebe se predhodno krijejo iz sredstev sodiš?a.

(2) ?e sodiš?e predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. ?e je predlagatelj izvajalec psihiatri?nega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodiš?a.

(3) ?e sodiš?e predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodiš?a, razen stroškov morebitnega pooblaš?enca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.

(1) Na podlagi sklepa o sprejemu iz prvega in drugega odstavka 48. ?lena tega zakona psihiatri?na bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod v treh dneh od vro?itve sklepa pozove osebo, da se dolo?enega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatri?ni bolnišnici oziroma socialno varstvenemu zavodu. Izvod poziva pošlje tudi sodiš?u, ki je izdalo sklep, in odvetniku osebe.

(2) ?e oseba dolo?enega dne ne pride v psihiatri?no bolnišnico oziroma socialno varstveni zavod in svojega izostanka ne opravi?i, direktor psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda o tem obvesti sodiš?e, ki je izdalo sklep, izbranega osebnega zdravnika in odvetnika osebe ter odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom. Direktor psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda lahko pri izvedbi nujnega prevoza zahteva pomo? policije.

(3) ?e tudi na na?in iz prejšnjega odstavka ni bilo mogo?e izvršiti sklepa sodiš?a, direktor psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda obvesti o tem sodiš?e. ?e sodiš?e ugotovi, da je bil poziv za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek pravilno vro?en, odredi privedbo.

53. ?len

Oseba je lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodiš?a, ?e so podani pogoji iz prvega odstavka 39. ?lena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma prepre?ijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. ?lena tega zakona.

(1) Sprejem iz prejšnjega ?lena se opravi na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, ?e ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega ?lena. Napotnici, ki ne sme biti starejša od treh dni, se priloži poro?ilo o zdravstvenem stanju osebe, v katerem so posebej navedene okoliš?ine, iz katerih izhaja, da je sprejem nujen.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, ?e gre za primer iz 57. ?lena tega zakona.

(1) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatri?no bolnišnico, po potrebi odredi prevoz z reševalnim vozilom. Zdravnik lahko osebo, ki jo je napotil v psihiatri?no bolnišnico in za katero je odredil prevoz z reševalnim vozilom, zadrži proti njeni volji do prihoda reševalnega vozila.

(2) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatri?no bolnišnico, lahko pri izvedbi zadržanja in odreditvi prevoza z reševalnim vozilom skladno s predpisom iz drugega odstavka 56. ?lena tega zakona zahteva pomo? policije.

(3) Pri prevozu osebe z reševalnim vozilom je prisoten zdravnik, ki je osebo napotil v psihiatri?no bolnišnico, ali drug zdravstveni delavec, ki ga pisno dolo?i navedeni zdravnik.

(1) Kadar ta zakon dolo?a, da lahko zdravnik ali direktor psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda zahteva pomo? policije, je policija dolžna sodelovati z zdravstvenim osebjem in službo nujne medicinske pomo?i ter jim nuditi potrebno pomo?, dokler ogrožanja, ki jo oseba povzro?a, ni mogo?e omejiti z zdravstvenimi ukrepi.

(2) Na?in sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo dolo?i minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

(1) ?e policija ob posredovanju na javnem mestu, v zasebnih prostorih ali pri izsleditvi tujega državljana, za katerim je razpisana tiralica ali iskanje, domneva, da so pri osebi podani razlogi iz 53. ?lena tega zakona, o tem nemudoma obvesti službo nujne medicinske pomo?i.

(2) Zdravnik, ?lan enote službe nujne medicinske pomo?i, osebo na kraju takoj pregleda in ?e ugotovi, da so podani razlogi iz 53. ?lena tega zakona, odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatri?no bolnišnico.

(1) Ob sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje naslednje podatke:
– naziv psihiatri?ne bolnišnice;
– osebno ime, šifro in podpis sprejemnega zdravnika;
– osebno ime, EMŠO, naslov in šifro osebe;
– osebno ime, naslov in telefonsko številko najbližje osebe;
– osebno ime zastopnika, ?e je ta že izbran, in naziv psihiatri?ne bolnišnice, na obmo?ju katere deluje;
– osebno ime, naslov in telefonsko številko zakonitega zastopnika;
– osebno ime zdravnika, ki je osebo napotil v psihiatri?no bolnišnico,
– dan, uro in razlog napotitve,
– obrazložitev razlogov, ki utemeljujejo sprejem na zdravljenje brez privolitve,
– osebno ime in sedež odvetnika, ?e je že izbran.

(2) ?e sprejemni zdravnik ob pregledu osebe ugotovi, da razlogi za zadržanje iz 53. ?lena tega zakona niso podani, sprejem odkloni.

(3) ?e sprejemni zdravnik ugotovi, da so podani razlogi za zadržanje iz 53. ?lena tega zakona, osebo zadrži na zdravljenju in jo pou?i o razlogih, zaradi katerih je zadržana, ter o pravici do odvetnika.

(4) Sprejemni zdravnik obvesti najbližjo osebo, zakonitega zastopnika in zastopnika o sprejemu osebe v oddelek pod posebnim nadzorom, in sicer v štirih urah od sprejema.

(5) O zadržanju osebe sprejemni zdravnik v štirih urah pisno obvesti direktorja psihiatri?ne bolnišnice.

(1) Direktor psihiatri?ne bolnišnice o sprejemu iz prejšnjega ?lena takoj obvesti pristojno sodiš?e.

(2) Obvestilo sodiš?u iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
– naziv psihiatri?ne bolnišnice;
– osebno ime, EMŠO in naslov osebe;
– osebno ime, naslov in telefonsko številko najbližje osebe;
– osebno ime, naslov in telefonsko številko zakonitega zastopnika osebe;
– osebno ime zdravnika, ki je osebo napotil v psihiatri?no bolnišnico;
– dan, uro in razlog napotitve;
– obrazložitev razlogov, ki utemeljujejo sprejem na zdravljenje brez privolitve;
– osebno ime in sedež odvetnika ter osebno ime zastopnika in naziv psihiatri?ne bolnišnice, na obmo?ju katere deluje.

Za odlo?anje o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih je pristojno sodiš?e, na obmo?ju katerega je sprejemna psihiatri?na bolnišnica.

(1) Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodiš?e za?ne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatri?ne bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug na?in izve zanj.

(2) Sodiš?e v enem dnevu od prejema obvestila direktorja iz prejšnjega odstavka oziroma od dneva, ko izve, da je oseba sprejeta v psihiatri?no bolnišnico brez svoje privolitve, s sklepom uvede postopek, v katerem postavi izvedenca in odvetnika osebe ter jo pou?i o pravici, da lahko postavljenega odvetnika zamenja. Sklep vro?i osebi, odvetniku, kateremu se vro?i tudi obvestilo direktorja psihiatri?ne bolnišnice, zakonitemu zastopniku, najbližji osebi in zastopniku.

(3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe.

(4) ?e je sodiš?e uvedlo postopek brez obvestila psihiatri?ne bolnišnice, obvesti sodiš?e o uvedbi postopka tudi psihiatri?no bolnišnico, v kateri je oseba zadržana.

(1) Sodiš?e v enem dnevu po izdaji sklepa o uvedbi postopka osebo obiš?e v oddelku pod posebnim nadzorom in jo v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika zasliši, razen ?e na podlagi neposrednega stika z osebo ugotovi, da zaslišanje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogo?e. Sodiš?e lahko odvetniku in izvedencu sporo?i datum in uro obiska v psihiatri?ni bolnišnici tudi po telefonu ali po elektronski pošti.

(2) Zaslišanje iz prejšnjega odstavka se opravi brez prisotnosti tistih, ki osebo zdravijo oziroma sodelujejo pri zdravljenju.

(3) Sodiš?e osebi pojasni razloge za uvedbo postopka zadržanja in jo pozove, da se izjavi o zadržanju.

(4) ?e oseba ob obisku izjavi, da se z zadržanjem strinja in v sprejem pisno privoli, sodiš?e s sklepom postopek ustavi.

(5) Ob obisku izvedenec osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek.

(1) ?e sodiš?e ob obisku osebe iz prejšnjega ?lena presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave, z za?asno odredbo odlo?i, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom najve? dva dni od dneva izdaje za?asne odredbe.

(2) Zoper sklep o za?asni odredbi ni posebne pritožbe.

(1) Sodiš?e ob obisku zasliši izvedenca, lahko pa tudi zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, le?e?ega zdravnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odlo?itev.

(2) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis.

(3) Pravica do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov se lahko omeji pod pogoji iz tretjega odstavka 47. ?lena tega zakona.

(1) Sodiš?e v treh dneh po obisku osebe izda sklep, s katerim odlo?i, da se:
– osebo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom,
– osebo odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom,
– osebi odredi sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ali
– osebi odredi nadzorovana obravnava.

(2) S sklepom iz prve, tretje in ?etrte alineje prejšnjega odstavka sodiš?e osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12. ?lena tega zakona.

(3) Pri izdaji sklepov iz prvega odstavka tega ?lena se smiselno uporabljajo dolo?be prvega, drugega in tretjega odstavka 48. ?lena tega zakona.

Sklep iz prejšnjega ?lena sodiš?e vro?i udeležencem, ki imajo pravico do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 67. ?lena tega zakona.

(1) Zoper sklep iz 65. ?lena tega zakona se lahko pritožijo oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba, psihiatri?na bolnišnica, v kateri je oseba zadržana oziroma je pooblaš?ena za predlaganje koordinatorja nadzorovane obravnave, ter socialno varstveni zavod, v katerega varovani oddelek je oseba sprejeta, in sicer v treh dneh od dneva vro?itve sklepa.

(2) Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

(3) O pritožbi odlo?i sodiš?e druge stopnje v treh dneh od prejema pritožbe.

(4) Zoper odlo?itev sodiš?a druge stopnje je dovoljena revizija.

Stroški postopka se krijejo iz sredstev sodiš?a.

69. ?len

Osebi se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša, se jo premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, ?e so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Le?e?i zdravnik redno obveš?a osebo o razlogih za podaljšanje zadržanja, premestitev ali odpust.

(1) ?e direktor psihiatri?ne bolnišnice ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. ?lena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodiš?a predlaga sodiš?u, da se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša.

(2) V postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom se smiselno uporabljajo dolo?be tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a.

(3) Sodiš?e lahko ?as zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša, vsaki? najve? za šest mesecev.

(1) ?e se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni ve? razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, jo psihiatri?na bolnišnica še pred potekom roka iz sklepa sodiš?a odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodiš?e.

(2) Oseba ali njen odvetnik lahko pred potekom roka, dolo?enega v sklepu sodiš?a o zadržanju, predlaga sodiš?u, da se osebo odpusti. Odpust osebe lahko predlaga tudi najbližja oseba in zakoniti zastopnik.

(3) ?e sodiš?e predlog za odpust zavrne, lahko v sklepu dolo?i rok, do katerega ni mogo?e vložiti novega predloga za odpust, ?e iz okoliš?in v zvezi z zdravstvenim stanjem osebe izhaja, da pred potekom tega roka ni mogo?e pri?akovati izboljšanja njenega zdravstvenega stanja.

(4) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od enega meseca in te?e od dneva izdaje sklepa.

(5) ?e je predlog za odpust vložen pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, sodiš?e predlog zavrže.

(6) Sodiš?e lahko postopek za odpust iz tega ?lena uvede tudi po uradni dolžnosti.

(7) ?e je postopek za odpust uveden po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodiš?a. ?e je postopek za odpust uveden na podlagi predloga iz drugega odstavka tega ?lena, se stroški postopka krijejo v skladu z 51. ?lenom tega zakona. Glede ostalih vprašanj se v postopku odpusta smiselno uporabljajo dolo?be tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a.

Oseba se premesti v varovani oddelek v skladu z dolo?bami 76. ?lena tega zakona.

Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovani oddelek) se izvede s privolitvijo ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih dolo?a ta zakon.

(1) Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, ?e so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– ?e je akutno bolnišni?no zdravljenje zaklju?eno oziroma ni potrebno,
– ?e potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogo?e zagotoviti v doma?em okolju ali na drug na?in,
– ?e ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali ?e huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
– ?e je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja,
– ?e navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in ?etrte alineje tega odstavka ni mogo?e odvrniti z drugimi oblikami pomo?i (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi),
– ?e izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih dolo?ajo predpisi s podro?ja socialnega varstva.

(2) Privolitev iz prejšnjega odstavka mora biti izraz svobodne volje osebe, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o naravi in namenu obravnave. Privolitev mora biti pisna. Za osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, da privolitev njen zakoniti zastopnik.

(3) Oseba, ki je privolila v sprejem v varovani oddelek, lahko kadar koli, izrecno ali z dejanji, iz katerih je to mogo?e sklepati, privolitev prekli?e in zahteva, da se jo odpusti iz varovanega oddelka. V tem primeru je treba osebo takoj odpustiti. Enako ravna socialno varstveni zavod v primeru, ?e privolitev prekli?e zakoniti zastopnik.

(1) Kadar oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega ?lena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodiš?a.

(2) Za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodiš?a se smiselno uporabljajo dolo?be 40. do 52. ?lena tega zakona, ?e v tem poglavju ni druga?e dolo?eno. Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek lahko vloži tudi socialno varstveni zavod.

(3) Predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodiš?a se priloži mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen ?e se je postopek za?el na njegov predlog.

(1) Osebo, ki je bila v skladu z dolo?bami tega zakona sprejeta v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, se lahko ob izpolnjevanju pogojev iz 74. in 75. ?lena tega zakona pred iztekom roka zadržanja v psihiatri?ni bolnišnici premesti v varovani oddelek.

(2) Premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice v varovani oddelek se lahko opravi s privolitvijo osebe, pri ?emer je treba predhodno pridobiti mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba premeš?ena, o izpolnjevanju pogojev za sprejem ali na podlagi sklepa sodiš?a. V postopku za premestitev se smiselno uporabljajo dolo?be tega zakona o sprejemu v varovani oddelek brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a.

(1) Zadržanje v varovanem oddelku na podlagi sklepa sodiš?a se lahko dolo?i za najve? eno leto.

(2) ?e direktor socialno varstvenega zavoda ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 74. ?lena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodiš?a predlaga sodiš?u, da se zadržanje v varovanem oddelku podaljša. V postopku za podaljšanje zadržanja se smiselno uporabljajo dolo?be tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a.

(1) Za postopek odpusta iz varovanega oddelka se smiselno uporabljajo dolo?be 71. ?lena tega zakona.

(2) Osebo, ki je bila v varovani oddelek sprejeta na podlagi sklepa sodiš?a, se lahko premesti v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, pri ?emer se smiselno uporabljajo dolo?be tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a.

V postopku odlo?anja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodiš?a sodiš?e pri dolo?itvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliš?ine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odlo?itvijo sodiš?e pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeš?ena.

(1) Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajo?o se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodiš?a pod nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, na obmo?ju katere ima oseba stalno ali za?asno prebivališ?e, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne za?asnega prebivališ?a, na obmo?ju, na katerem dejansko biva, v skladu z na?rtom nadzorovane obravnave izven psihiatri?ne bolnišnice v doma?em okolju osebe.

(2) Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, ?e so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– ?e gre za osebo s hudo in ponavljajo?o se duševno motnjo,
– ?e se je že zdravila v psihiatri?ni bolnišnici brez privolitve,
– ?e je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali ?e je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?ila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
– ?e je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in
– ?e se oseba lahko ustrezno zdravi v doma?em okolju.

?e so izpolnjeni pogoji za zdravljenje v nadzorovani obravnavi iz prejšnjega ?lena, lahko posamezniki, pooblaš?eni za vložitev predloga v skladu z 40. ?lenom tega zakona, predlagajo, naj se oseba zdravi v nadzorovani obravnavi.

(1) Sprejem osebe v nadzorovano obravnavo se opravi na podlagi sklepa sodiš?a.

(2) Za postopek sprejema v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodiš?a se smiselno uporabljajo dolo?be 40. do 52. ?lena tega zakona, ?e v tem poglavju ni druga?e dolo?eno.

(1) Sodiš?e na predlog direktorja psihiatri?ne bolnišnice lahko s sklepom odlo?i, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi. Sodiš?e lahko ?as zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša, vsaki? najve? za šest mesecev.

(2) Predlog iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz 87. ?lena tega zakona, se vloži v 15 dneh pred odpustom osebe iz psihiatri?ne bolnišnice oziroma pred iztekom roka, dolo?enega za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.

(1) Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog psihiatri?ne bolnišnice, na obmo?ju katere ima oseba stalno ali za?asno prebivališ?e, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne za?asnega prebivališ?a, na obmo?ju, na katerem dejansko biva, s sklepom dolo?i sodiš?e.

(2) ?e koordinator nadzorovane obravnave ne izpolnjuje ve? pogojev iz prvega odstavka 85. ?lena ali prvega odstavka 86. ?lena tega zakona ali ?e svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom, sodiš?e na predlog psihiatri?ne bolnišnice dolo?i drugega koordinatorja.

(1) Za koordinatorja nadzorovane obravnave se lahko dolo?i posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj visoko izobrazbo zdravstvene, psihološke, socialne ali pedagoške smeri,
– ima opravljen izpit za koordinatorja nadzorovane obravnave,
– ima tri leta delovnih izkušenj na podro?ju varovanja duševnega zdravja,
– ni pravnomo?no obsojen na nepogojno kazen zapora.

(2) Vsebino, pogoje in na?in opravljanja izpita iz druge alineje prejšnjega odstavka dolo?i minister.

(1) Koordinator nadzorovane obravnave je zaposlen v psihiatri?ni bolnišnici, ki strokovno nadzira njegovo delo.

(2) Sredstva za delo koordinatorjev nadzorovane obravnave se zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(1) Koordinator nadzorovane obravnave opravlja predvsem naslednje naloge:
– v sodelovanju z osebo in zastopnikom ter delovno skupino, ki jo imenuje direktor psihiatri?ne bolnišnice, in je sestavljena iz zdravnika, socialnega delavca, medicinske sestre in drugih strokovnjakov, najbližje osebe in drugih, ki lahko vplivajo na potek nadzorovane obravnave, pripravi predlog na?rta nadzorovane obravnave,
– koordinira potek izvajanja na?rta nadzorovane obravnave,
– osebi nudi celostno podporo pri nadzorovani obravnavi.

(2) Koordinator nadzorovane obravnave je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.

(3) Koordinator nadzorovane obravnave lahko od osebe zahteva, da se udeležuje dolo?enih dejavnosti zaradi zdravljenja in da se v ?asu nadzorovane obravnave zdravi v skladu z na?rtom nadzorovane obravnave.

(4) Na podlagi sklepa sodiš?a iz tretjega odstavka 48. ?lena tega zakona lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v dolo?enem kraju oziroma da zagotovi koordinatorju nadzorovane obravnave dostop do prostorov, kjer biva.

(1) ?e oseba ne upošteva navodil oziroma zahtev koordinatorja nadzorovane obravnave iz prejšnjega ?lena in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali ?e se njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni ve? mogo?e dose?i namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja psihiatri?ne bolnišnice. ?e gre za mladoletnika oziroma polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, o tem obvesti tudi pristojni center za socialno delo in zakonitega zastopnika.

(2) ?e so izpolnjeni pogoji iz 53. ?lena tega zakona, direktor psihiatri?ne bolnišnice po obvestilu iz prejšnjega odstavka zagotovi, da se izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.

(1) Na?rt nadzorovane obravnave na predlog koordinatorja nadzorovane obravnave sprejme psihiatri?na bolnišnica, na obmo?ju katere ima oseba stalno ali za?asno prebivališ?e, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne za?asnega prebivališ?a, na obmo?ju, na katerem dejansko biva.

(2) Pri izdelavi na?rta nadzorovane obravnave je treba v najve?ji možni meri upoštevati voljo osebe in najbližje osebe.

Sredstva za izvajanje na?rta nadzorovane obravnave se zagotovijo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

(1) Obravnava v skupnosti je izvajanje pomo?i osebam, ki ne potrebujejo ve? zdravljenja v psihiatri?ni bolnišnici ali nadzorovani obravnavi, vendar potrebujejo pomo? pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vklju?evanju v vsakdanje življenje na podlagi na?rta obravnave.

(2) V skupnosti se lahko obravnava oseba, ki pisno privoli v na?rt obravnave v skupnosti.

(1) Za osebo, ki naj bi se obravnavala v skupnosti, se izdela na?rt obravnave v skupnosti, ki ga na predlog koordinatorja obravnave v skupnosti sprejme center za socialno delo.

(2) Predlog na?rta obravnave v skupnosti pripravi koordinator obravnave v skupnosti v sodelovanju z osebo in multidisciplinarnim timom, ki ga sestavljajo psihiater, patronažna sestra, predstavnik centra za socialno delo in nevladnih organizacij, najbližja oseba in drugi, ki lahko vplivajo na potek obravnave v skupnosti, in ki ga imenuje center za socialno delo.

(3) Koordinator obravnave v skupnosti in izvajalci obravnave v skupnosti medsebojno sodelujejo pri izvajanju na?rta obravnave v skupnosti.

(4) Sredstva za izvajanje na?rta obravnave v skupnost se zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.

(5) Na?in in vsebino obravnave v skupnosti podrobneje dolo?i minister za socialno varstvo s soglasjem ministra.

(1) Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo dolo?i pristojni center za socialno delo.

(2) ?e koordinator obravnave v skupnosti ne izpolnjuje ve? pogojev iz prvega odstavka 94. ?lena ali prvega odstavka 95. ?lena tega zakona ali ?e svojih nalog ne opravlja v skladu s tem zakonom, center za socialno delo dolo?i drugega koordinatorja.

(1) Za koordinatorja obravnave v skupnosti se lahko dolo?i posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj visoko izobrazbo zdravstvene, psihološke, socialne, pedagoške ali druge ustrezne smeri,
– ima opravljen izpit za koordinatorja obravnave v skupnosti,
– ima tri leta delovnih izkušenj na podro?ju varovanja duševnega zdravja ali socialnega varstva,
– ni pravnomo?no obsojen na nepogojno kazen zapora.

(2) Vsebino, pogoje in na?in opravljanja izpita iz druge alineje prejšnjega odstavka dolo?i minister za socialno varstvo v soglasju z ministrom.

(1) Koordinator obravnave v skupnosti je zaposlen pri centru za socialno delo, ki strokovno nadzira njegovo delo.

(2) Sredstva za delo koordinatorjev obravnave v skupnosti se zagotovijo iz sredstev ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.

(1) Koordinator obravnave v skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge:
– pripravi, koordinira in nadzira izvajanje na?rta obravnave v skupnosti,
– organizira in vodi multidisciplinarni tim iz drugega odstavka 92. ?lena tega zakona,
– nudi strokovno podporo in podporo glede namestitve izvajalcem obravnave v skupnosti,
– skrbi za evidenco obravnav v skupnosti.

(2) Koordinator obravnave v skupnosti po šestih mesecih oceni izvajanje in pripravi morebitne dopolnitve na?rta obravnave v skupnosti.

(3) Koordinator obravnave v skupnosti je dolžan kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.

(4) Koordinator obravnave v skupnosti naloge opravlja obzirno in tako, da oseba zaradi tega ni izpostavljena neprijetnostim.

(1) Zastopnik za namen spremljanja nalog iz 24. ?lena tega zakona vodi evidenco, ki vsebuje podatke o:
– osebnem imenu, EMŠO in naslovu stalnega ali za?asnega prebivališ?a oziroma dejanskega bivališ?a osebe,
– vrsti nalog, ki jih je opravil,
– vrsti domnevnih kršitev pravic oseb, ki jih je obravnaval,
– datumu prejema obvestila o domnevni kršitvi pravic osebe,
– datumu in na?inu rešitve oziroma izvedbe nalog.

(2) Zastopnik ministru za socialno varstvo najpozneje do 15. marca teko?ega leta predloži redno letno poro?ilo o izvajanju svojih nalog za preteklo koledarsko leto.

(3) Poro?ilo zastopnika iz prejšnjega odstavka je dano v anonimizirani obliki in lahko poleg statisti?nih podatkov vsebuje tudi splošne ugotovitve in priporo?ila glede varovanja pravic oseb na podro?ju duševnega zdravja.

(1) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za namen uresni?evanja pravice do zastopnika vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke o zastopnikih:
– osebno ime, EMŠO in naslov stalnega ali za?asnega prebivališ?a oziroma dejanskega bivališ?a,
– znanstveni ali strokovni naslov,
– podatke o imenovanju in izpolnjevanju pogojev iz 25. ?lena tega zakona,
– službeno telefonsko številko,
– naziv psihiatri?ne bolnišnice in obmo?je, na katerem deluje.

(2) Zastopnik vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka nemudoma sporo?i ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo.

(1) Psihiatri?ne bolnišnice in socialno varstveni zavodi za namen spremljanja omejevanja pravic oseb iz 12. ?lena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
– naziv psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda,
– osebno ime, EMŠO in šifro osebe, ki ji je bil izdan sklep o omejitvi pravice,
– navedba pravice, ki je bila omejena, razlog omejitve in ?as trajanja omejitve.

(2) Psihiatri?ne bolnišnice in socialno varstveni zavodi za namen spremljanja uporabe posebnih varovalnih ukrepov iz 29. ?lena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
– naziv psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda,
– osebno ime, EMŠO in šifro osebe, pri kateri je bil uporabljen posebni varovalni ukrep,
– vrsta posebnega varovalnega ukrepa, razlog uvedbe oziroma odreditve in ?as trajanja ukrepa,
– osebno ime in šifro zdravnika, ki je odredil posebni varovalni ukrep, oziroma osebno ime zdravstvenega ali strokovnega delavca, ki je uvedel posebni varovalni ukrep,
– osebno ime posameznika, ki je obveš?en o posebnem varovalnem ukrepu, in njegovem razmerju do osebe.

(3) Psihiatri?ne bolnišnice predložijo ministru, socialno varstveni zavodi pa ministru za socialno varstvo v anonimizirani obliki redno letno poro?ilo o omejevanju pravic oseb in uporabi posebnih varovalnih ukrepov najpozneje do 15. marca teko?ega leta za preteklo koledarsko leto.

(1) Psihiatri?ne bolnišnice za namen spremljanja izvajanja posebnih metod zdravljenja iz 9. ?lena tega zakona vodijo evidence, ki vsebujejo naslednje podatke:
– naziv psihiatri?ne bolnišnice,
– osebno ime, EMŠO in šifro osebe, ki je zdravljena s posebno metodo zdravljenja,
– vrsta posebne metode zdravljenja,
– datum in ?as izvajanja posebne metode zdravljenja,
– osebno ime in šifro zdravnika, ki je izvedel posebno metodo zdravljenja.

(2) Psihiatri?ne bolnišnice predložijo ministru v anonimizirani obliki redno letno poro?ilo o izvajanju posebnih metod zdravljenja najpozneje do 15. marca teko?ega leta za preteklo koledarsko leto.

(1) Koordinatorji nadzorovane obravnave za namen spremljanja izvajanja nalog iz 87. ?lena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje:
– naziv psihiatri?ne bolnišnice, ki ga je predlagala,
– datum dolo?itve koordinatorja nadzorovane obravnave,
– datum zaklju?ka nalog oziroma nadzorovane obravnave,
– število oseb, ki jih je v dolo?enem obdobju obravnaval.

(2) Koordinator nadzorovane obravnave predloži ministru redno letno poro?ilo o izvajanju nadzorovane obravnave najpozneje do 15. marca teko?ega leta za preteklo koledarsko leto.

(3) Poro?ilo koordinatorja nadzorovane obravnave je dano v anonimizirani obliki in poleg statisti?nih podatkov lahko vsebuje tudi splošne ugotovitve in priporo?ila glede varovanja pravic oseb na podro?ju duševnega zdravja.

(1) Koordinatorji obravnave v skupnosti za namen spremljanja izvajanja nalog iz 96. ?lena tega zakona vodijo evidenco, ki vsebuje podatke o datumu za?etka izvajanja oziroma zaklju?ka obravnave v skupnosti in podatke o številu oseb, ki jih je v dolo?enem obdobju obravnaval.

(2) Koordinator obravnave v skupnosti predloži ministru za socialno varstvo redno letno poro?ilo o izvajanju obravnave v skupnosti najpozneje do 15. marca teko?ega leta za preteklo koledarsko leto.

(3) Poro?ilo koordinatorja obravnave v skupnosti je dano v anonimizirani obliki in lahko poleg statisti?nih podatkov vsebuje tudi splošne ugotovitve in priporo?ila glede varovanja pravic oseb na podro?ju duševnega zdravja.

Upravni nadzor nad izvajanjem dolo?b tega zakona pri izvajalcih psihiatri?nega zdravljenja opravlja ministrstvo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost.

(1) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev psihiatri?nega zdravljenja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

(2) Inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev socialno varstvenih storitev in programov izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

(3) Poleg nadzora iz prejšnjega odstavka socialna inšpekcija izvaja tudi inšpekcijski nadzor nad delom izvajalcev obravnave v skupnosti v delu, ki se nanaša na socialno varstvene storitve in programe.

(4) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora iz drugega in tretjega odstavka tega ?lena se smiselno uporabljajo dolo?be zakona, ki ureja socialno varstvo.

(1) Z globo od 4.100 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je izvajalec psihiatri?nega zdravljenja, izvajalec nadzorovane obravnave, izvajalec socialno varstvenih storitev in programov ali izvajalec obravnave v skupnosti, ?e:
– ne izpolnjuje kadrovskih, tehni?nih in prostorskih pogojev iz 5. ?lena tega zakona,
– omejuje pravice oseb brez sklepa sodiš?a oziroma v nasprotju s sklepom sodiš?a (13. ?len),
– nima objavljenega posebnega seznama pravic (drugi odstavek 16. ?lena),
– krši pravice do dopisovanja, sprejemanja in pošiljanja pošiljk, uporabe telefona in sprejemanja obiskov (prvi, drugi in tretji odstavek 19. ?lena, prvi odstavek 20. ?lena in prvi odstavek 21. ?lena),
– krši pravico do gibanja (22. ?len),
– krši pravico do zastopnika (23. ?len),
– ne zagotovi pisarniških prostorov (tretji odstavek 27. ?lena),
– ne omogo?i dostopa zastopniku do osebe v vseh prostorih (?etrti odstavek 27. ?lena),
– ne sprejme na?rta nadzorovane obravnave (drugi odstavek 89. ?lena),
– ne vodi evidence v skladu z 99. ?lenom tega zakona,
– ne vodi evidence v skladu s 100. ?lenom tega zakona.

(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 50 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega ?lena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek direktor psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, ?e:
– ne obvesti sodiš?a in oseb v skladu s tretjim odstavkom 38. ?lena tega zakona,
– ne obvesti sodiš?a v skladu z drugim in tretjim odstavkom 52. ?lena tega zakona,
– ne obvesti sodiš?a v skladu z 59. ?lenom tega zakona.

(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik kot posameznik oziroma oseba v socialno varstvenem zavodu kot posameznik, ?e:
– ne pou?i osebe o njenih pravicah oziroma ji ne izro?i posebne zloženke (prvi in tretji odstavek 16. ?lena),
– ne izvaja posebnega varovalnega ukrepa v skladu z drugim, tretjim, šestim in sedmim odstavkom 29. ?lena tega zakona oziroma izvaja posebni varovalni ukrep dlje ?asa, kot je to dolo?eno v ?etrtem odstavku 29. ?lena tega zakona,
– ne izpolni obrazca v skladu s 37. ?lenom tega zakona,
– ne obvesti direktorja o zadržanju osebe v skladu z drugim odstavkom 38. ?lena tega zakona,
– ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 55. ?lena tega zakona,
– ne izpolni obrazca v skladu s 58. ?lenom tega zakona.

(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec oziroma strokovni delavec, ?e ne obvesti zdravnika v skladu s sedmim odstavkom 29. ?lena tega zakona.

(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator nadzorovane obravnave kot posameznik, ?e:
– ne pripravi predloga na?rta nadzorovane obravnave (prvi odstavek 87. ?lena),
– ne obvesti direktorja psihiatri?ne bolnišnice oziroma pristojnega centra za socialno delo in zakonitega zastopnika (prvi odstavek 88. ?lena).

(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zastopnik kot posameznik, ?e:
– ne vodi evidence iz prvega odstavka 97. ?lena tega zakona,
– ne posreduje poro?ila iz drugega odstavka 97. ?lena tega zakona.

(3) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator obravnave v skupnosti kot posameznik, ?e:
– ne pripravi na?rta obravnave v skupnosti v skladu s prvim odstavkom 96. ?lena tega zakona,
– ne vodi evidence iz prvega odstavka 102. ?lena tega zakona
– ne posreduje poro?ila iz drugega odstavka 102. ?lena tega zakona.

(1) Podzakonski predpisi iz tega zakona se izdajo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Minister za socialno varstvo imenuje zastopnike v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(3) Psihiatri?ne bolnišnice zagotovijo koordinatorja nadzorovane obravnave v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(4) Centri za socialno delo zagotovijo koordinatorja obravnave v skupnosti v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Izvajalci psihiatri?nega zdravljenja, izvajalci socialno varstvenih programov in storitev ter izvajalci obravnave v skupnosti uskladijo svojo dejavnost z dolo?bami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve podzakonskih predpisov iz 5. ?lena tega zakona.

Vlada Republike Slovenije predloži nacionalni program v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Sodni postopki, ki so se za?eli pred za?etkom uporabe tega zakona, se nadaljujejo in dokon?ajo po dolo?bah tega zakona.

Z dnem, ko se za?ne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati dolo?be 70. do 81. ?lena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 – popravek in Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) in dolo?ba 49. ?lena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno pre?iš?eno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08 in 58/08 – ZZdrS-E).

Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se za?ne eno leto po njegovi uveljavitvi.