Zaradi naraš?anja števila samomorov potrebujejo mobilno skupino psihiatrov

Zaradi var?evalnih ukrepov so sredstva za izvajanje programa trenutno zamrznjena, tako da ni znano, kdaj bo ta zaživelj. Posavje skupaj s Koroško in Pomurjem sodi med regije z najve? samomori na 100.000 prebivalcev v Sloveniji, z manj kot petimi zaposlenimi psihiatri, ki bi lahko pravo?asno in preventivno pomagali ljudem v duševni stiski, pa je ta regija obenem kadrovsko najbolj podhranjena. Število samomorov v Posavju zadnji dve leti znova naraš?a, medtem ko drugod v Sloveniji in Evropski uniji upada.

V psihiatri?ni stroki sodijo, da bi marsikatero življenje lahko rešili
ob neposredni pomo?i ljudem v stiski, za kar pa zlasti v omenjenih
regijah manjka psihiatrov.

Število samomorov v Posavju zadnji dve leti znova naraš?a, medtem ko drugod v Sloveniji in Evropski uniji upada. (Foto

Na ministrstvu za zdravje so lani pripravili
projekt Psihiatrija na domu, v okviru katerega bi za posamezne regije
oblikovali in tja prezaposlili skupine psihiatrov, vendar je zaradi
var?evalnih ukrepov, ki so zamrznili tudi sredstva za ta namen, zadeva
zastala. Neuradno pa naj bi šlo za približno poldrugi milijon evrov na
leto, s katerimi bi psihiatrom iz osrednje regije, kjer jih deluje dale?
najve?, lahko ponudili tudi potrebno stimulacijo za odhod v obrobne
regije.

Ugledna psihiatrinja in nosilka ideje Vesna Švab je program predstavila posavskim županom, od katerih pri?akuje, da bodo zadevo na ob?inskih svetih podprli in se dejavno vklju?ili v njegovo izvajanje, ko bo ta dobil vladno zeleno lu?. “Pomembno je vedeti, da najbolj ogroženi ljudje sami ne pridejo k psihiatrom. Te je treba odkrivati, se nanje obrniti in jim pravo?asno pomagati. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje ter intervencije na domu so del preventivnih nalog, za izvajanje katerih potrebujemo mobilno psihiatri?no delovno skupino, ki bo spremljala najbolj ogrožene in bo z drugimi akterji v ob?inah vodila programe preventive, izobraževanja ter javnozdravstvene kampanje, pri ?emer ra?unamo na sodelovanje skupine z lokalnimi centri za socialno delo in zdravstvenimi domovi,” je poudarila Švabova. Obravnavanje posameznih primerov zunaj obi?ajnih institucij je po njenem tudi veliko primernejše in ogroženim prebivalcem neprimerljivo prijaznejše. V Posavju samomorom sicer ve?inoma botrujejo socialne stiske, samomorilci dostikrat dvignejo roko nase pod vplivom alkohola. Samomorilnost je trikrat ve?ja pri moških kot pri ženskah.

Na ministrstvu od posavskih ob?in torej pri?akujejo podporo projektu, deloma tudi finan?no, zagotoviti pa bodo morale še potrebne prostore, kjer bo imela skupina sedež. In ravno tu bi se utegnilo zaplesti, kajti znano je, da posavske ob?ine druga drugi zlahka ne prepuš?ajo nobenih institucijskih sedežev. Kot smo izvedeli, so na zdravstveno ministrstvo že prispela prva pisma posavskih županov, ki dajejo skupini na razpolago prostore svojih zdravstvenih domov, kar nekateri ocenjujejo kot nov primer rivalstva, ki naj bi imelo ve?jo težo od dobronamernosti.

Tekst: Ernest Se?en

Izvirna novica: Dnevnik.si , 11.06.2012

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorja