Zavist

NAJ SOSEDU CRKNE KRAVA

Kot v zgodbi iz Stare zaveze o Kajnu in Abelu, v kateri je Kajn ubil brata Abela, se je tudi Mojca zbala, da jo bodo sošolci simboli?no “ubili” zaradi njenega uspeha. Da se to ne bi zgodilo, je postala “povpre?na”. Njen problem je bil pravzaprav v tem, da se je prestrašila zavisti in se organizirala tako, da je drugim nenehno prepre?evala zavist. Namesto da bi postala uspešna in nesprejeta, je postala povpre?na in sprejeta. Zato se je tudi obotavljala dokon?ati študij in postati “nekdo”. Šele ko ji je analiza pomagala doumeti, da se boji lastnega uspeha, si je Mojca dovolila diplomirati in postati uspešna v svojem poklicu.

Zgodba iz ordinacije Mojca je poiskala strokovno pomo? zaradi težav, povezanih z zaklju?kom študija, saj je študirala že kar nekaj let. ?eprav je absolvirala pred nekaj leti, ni mogla opraviti še zadnjih treh izpitov in diplomirati. Med pogovorom se izkaže, da je Mojca zaprta in zelo skromna, vendar zelo inteligentna mlada ženska, ki pove, da se boji “izpostavljanja”, razlikovanja od drugih, ljudem se ne mara zameriti ali se z njimi spuš?ati v spore. Ko sem jo vprašal za tok njenega šolanja, se je pojavila zanimiva podrobnost. Ne samo, da je bila v osnovni šoli odli?na u?enka, ampak je bila po zaslugi svojih sposobnosti najboljša v razredu. Ko se je konec osnovne šole preselila in zamenjala šolo, se je v novem okolju skušala dokazati kot pridna u?enka, ki se trudi in ki zna. V nasprotju s profesorji, ki so jo sprejeli in javno hvalili, so bili sošolci do nje vse bolj nasilni. Nadeli so ji vzdevek piflarka ter jo na razli?ne na?ine poniževali in zavra?ali. Takrat je Mojca dojela, da je ne marajo zato, ker je dobra, boljša od njih. Tedaj je sprejela zavestno odlo?itev, da ne bo ve? zelo dobra, da se bo manj u?ila in se zadovoljila s prav dobrim uspehom. In res, ko je za?ela dobivati trojke in štirice, so jo sošolci sprejeli.

Sosedova krava

Številni ljudje mislijo, da je zavist ?ustvo, ki nastopi, ko si želimo ne?esa, kar imajo drugi. Toda zavist ni ?ustvo do tistega, kar ima drugi, marve? ?ustvo do drugega kot osebe. Ljudje ob?utijo zavist, kadar mislijo, da imajo drugi nekaj, do ?esar niso upravi?eni, sami pa menijo, da imajo do tistega, kar ima drugi, enako ali celo ve?jo pravico. Bila sta torej enaka, nato pa je eden kupil kravo. Zdaj ko ima kravo, ki je ni zaslužil, drugi misli, da je boljši od teh, ki krave nimajo. Torej je krava samo povod za nastanek družbene vertikale. Za vertikalno razliko med tistim, ki je “nižje”, ker ne?esa nima, in tistim, ki je “višje”, ker nekaj ima. Zavist motivira ljudi k vedenjem, katerih cilj je zmanjšanje razlike: bodisi da se drugi spusti navzdol (da sosedu crkne krava) bodisi da se prvi povzpne (kupi tri krave). V prvem primeru pravimo, da je zavest destruktivna, v drugem, da je konstruktivna.

Zakaj tuj uspeh boli?

Uspešna družba bi morala biti sestavljena iz uspešnih posameznikov, to pa onemogo?a zavist. Zavist je zelo izrazita v socialnih okoljih, v katerih je uspeh “prepovedan”; ljudje postanejo nasilni do tistih, za katere menijo, da jim je neupravi?eno uspelo. Zakaj je tako? Zakaj se ljudje ne morejo veseliti tujega uspeha? Ali se vsaj brigati za svoje re?i? Odgovor na to vprašanje se glasi, da zato, ker tuj uspeh draži zavistno osebo. Ko komu drugemu uspe, se zavistna oseba po?uti neprijetno in kar zelení od zavisti. Mnogi ne razumejo, zakaj je tako. Odgovor je v tem, da se ljudje med seboj primerjajo. ?e je nekdo v ne?em uspešen, se izpostavi. Ko drugi to vidijo, pomislijo: dober je, že takoj zatem pa se primerjajo z njim: boljši je od mene, kar pravzaprav pomeni: slabši sem od njega. Tako jih za?etna misel pripelje do sklepa, da so slabi. Enako kot ljudje opazijo, da je kdo zelo dober in mu je uspelo, ne opazijo tega, kako zelo uspešna in dobra je ta oseba, marve? v tem vidijo, kako zelo slabi in neuspešni so sami. Tu je skrivnost pogleda zavistne osebe: ob pogledu na uspeh drugega, jo boli lasten neuspeh.

Destruktivna zavist

Kadar iz zavisti izhaja nasilno obnašanje do stvari in ljudi, gre za destruktivno zavist. Mnogi ljudje si samo želijo, da bi sosedu crknila krava, toda nekateri se tudi potrudijo in kravo zastrupijo, razpraskajo nov avto, napišejo anonimno pismo ali prijavo inšpekciji … Med najpogostejše oblike destruktivne zavisti pa spadata opravljanje in spletkarjenje. Pri zavidanju osebi, ki je zgoraj, je spletkarjenje usmerjeno k njenemu uni?enju ter njeni moralni in družbeni diskvalifikaciji. Ko takšni se osebi uspešno uni?i ugled, “pade” na mesto, ki si ga “zasluži”. Kadar je z zavistjo povezana storilnost, govorimo o konstruktivni zavisti. Ko en sosed zgradi hišo, drugi dobi motiv, da postavi hišo, ki bo nekoliko ve?ja in višja. V to se vklju?i še tretji sosed, ki postavi še ve?jo in lepšo hišo. ?eprav je motiv za takšno gradnjo povsem zgrešen, je rezultat dober, saj naposled nastane naselje zelo lepih in bogatih hiš. ?eprav tovrstno zavist imenujemo konstruktivna, so tudi tu možni problemi, saj mnogi propadejo, ker niso zmožni dokon?ati svojih veli?astnih projektov.

Kako se postaviti do tuje zavisti ?

?e smo pri ne?em uspešni, je razumljivo, da se bo našel kdo, ki nam bo zavidal. Kako se obnašati v takšnem primeru? Povsem jasno je, da ni treba namenoma izzivati tuje zavisti s tem, da jim bomo kazali, da smo nad njimi. Ali to pomeni, da je treba uspehe prikrivati? Iz Moj?inega primera je jasno, da se ni dobro odzvala, saj se ni odlo?ila, da je lahko uspešna in obenem sprejeta. Ljudje imajo pravico do svojega uspeha in dobro je, da so uspešni na razli?nih življenjskih podro?jih. V razmerju do vašega uspeha se ljudje razvrš?ajo v dve skupini, ki se prekrivata, in sicer na tiste, ki so vaši prijatelji, in tiste, ki niso.

?e je nekdo uspešen, se njegovi prijatelji tega veselijo. V tem primeru v odnosu obstaja ?ustvena resonanca, ki se imenuje so?ustvovanje oziroma simpatija. Prijatelji se odzivajo tako kot vi; ?e vam je težko, je tudi njim žal, ?e ste sre?ni, se veselijo. Zavist ne spada med prijateljska ?ustva, saj je zasnovana na antipatiji: ko ste sre?ni zaradi svojega uspeha, drugim ni prav, ko propadete, se veselijo. Vsaka odrasla oseba mora sprejeti dejstvo, da vsi ljudje niso njeni prijatelji in da se do nje utegnejo obnašati tudi sovražno. V tem smislu nam uspeh pomaga prepoznati in razvrstiti ljudi, ki nas obdajajo; prijatelji nas bodo podprli, sovražniki nas bodo skušali diskvalificirati in ovirati. Preprosto ne gre poskušati, da bi, tako kot Mojca, iz sovražnikov delali prijatelje, saj vam to ne bo uspelo.

Med najpogostejše oblike destruktivne zavisti spadata opravljanje in spletkarjenje.

Poleg tega obstajajo tudi ljudje, ki so nam hkrati prijatelji in sovražniki. Takšne odnose imenujemo ambivalentne. To pomeni, da je odnos ve?inoma prijateljski, vse do trenutka, ko s svojim uspehom ali kako druga?e ne ogrozimo te osebe, ki tedaj postane sovražno razpoložena. Nadvse pomembno je razumeti, da svet ni ?rno-bel in da se ljudje ne delijo na stoodstotne prijatelje in stoodstotne sovražnike. Obstajajo ambivalentni odnosi, v katerih je kdo v 90 odstotkih vaš prijatelj in v 10 odstotkih sovražnik. Ambivalenten odnos do vas ima lahko celo vaš brat ali sestra. Odrasli ljudje se morajo nau?iti prenašanja in vzdrževanja takšnih odnosov ter se pri tem zavedati, da obstaja problem, ki se mu je treba izogibati. Napaka je, ?e te ljudi jemljete za zveste prijatelje, toda zgrešili boste tudi, ?e jih boste imeli za sovražnike. Pri ljudeh, ki dojamejo vprašanje ambivalence v med?loveških odnosih, v veliki meri prihaja do porasta koeficienta socialne inteligence.

Socialne veš?ine nevtraliziranja zavisti

Zavist ni ?ustvo do tistega, kar ima drugi, marve? ?ustvo do drugega kot osebe.

Ljudje, ki se zavedajo svojih uspehov, bi morali znati v njih tudi uživati. ?e jih morajo deliti z drugimi, naj to po?nejo s prijatelji. Vaš uspeh ni zanimiv za ljudi, ki niso vaši prijatelji in s katerimi niste tesno povezani. Tako kot v javnosti nosimo masko, tako bi morali delati, ko gre za izogibanje tuji zavisti. ?e vam oseba, s katero niste tesno povezani, ?estita k uspehu, je nemara iskrena, nemara pa tudi ni. ?e menite, da ni, je koristno uporabiti katero od tehnik nevtraliziranja tuje zavisti. Recept je preprost: bodisi zmanjšajte pomen svojega uspeha bodisi dvigujte status druge osebe. Prav zato mnogi ljudje vljudno diskvalificirajo sebe ali svoj uspeh (“To ni ni? takega”, “Imel sem sre?o”, “Hvala, toda res pretiravate”, medtem ko drugi oddajajo sporo?ila, s katerimi povzdigujejo drugega (“Vi bi to naredili bolje”, “?udi me, da vi niste stopili po tej poti”).

Kaj narediti, ?e ?utimo zavist ?

?e smo zavistni, se je koristno pogovoriti s seboj. Prvo vprašanje se glasi, ali je drugi v resnici ve? vreden, ?e ima dolo?en predmet – in ali smo mi res vredni manj, ?e ga nimamo. Kaj je razlog, da se primerjamo z drugimi? Ali si zares želimo imeti to, kar ima drugi? Eden od zelo konstruktivnih na?inov je, da namesto tega, da zavidamo uspešni osebi, tega ?loveka spoznamo kot osebo, ki ji je zaradi neke sposobnosti uspelo. Takrat bi se ji morali približati, se od nje u?iti in nato posnemati to, kar dela dobro. Odvisno od pogostosti in intenzivnosti ob?utka zavisti se zavist lahko pojavi kot normalno ali patološko ?ustvo.

?e smo zavistni, se je koristno pogovoriti s seboj

Ko govorimo o patologiji zavisti, lahko re?emo, da obstajata dve motnji. Na prvem mestu so ljudje, ki pogosto zavidajo drugim; imenujemo jih zavistneži. Pogosto ?ustvo zavisti kaže, da se oseba doživlja kot žrtev neke velike življenjske krivice. Oseba se primerja z razli?nimi ljudmi in sklepa, da so neupravi?eno boljši od nje, da so ji “ukradli” uspeh, znanje, status, lepoto, zdravje … V?asih je problem v strastnem zavistnem odnosu do kake osebe (lahko tudi dveh, denimo sosedov ali sodelavcev), ko odnos postane prava obsedenost in je vse podrejeno naporom, da se oseba v primerjavi z drugo ne zdela zguba. V takšnih primerih psihoterapevt ali svetovalec pomaga osebi uvideti njene pozitivne lastnosti ter opustiti primerjanje in tekmovanje z drugimi. V takšnih primerih u?imo ljudi, da je pravi uspeh tisti, ki vodi k osebnemu zadovoljstvu, ne pa socialni uspeh, ko drugi menijo, da smo uspešni, v resnici pa smo nesre?ni in prazni.

V strahu pred tujo zavistjo

Drugi velik problem niso ljudje, ki zavidajo, marve? ljudje, ki so v velikem strahu pred tujo zavistjo, in, kot je to naredila Mojca, svoj življenjski slog uredijo tako, da bi prepre?ili zavidanje drugih. Tako nastaja “skromnost”, ki je v resnici strah pred nasiljem drugih. V takšnem primeru so cilji svetovanja, naj si oseba dovoli uspeh, naj sprejme dejstvo, da ni nujno, da bi jo imeli vsi radi, in da je z njo vse v redu, ?eprav jo nekateri nimajo radi.

Otroško ?ustvo

Zavist ne spada med prijateljska ?ustva, saj je zasnovana na antipatiji.

Zavist je po svoje otroško ?ustvo. Starši, ki opazijo, da otrok nekomu mo?no zavida, bi se morali odzvati in mu razložiti, da je dober ne glede na to, ali ima kak predmet ali ne, in da se mu ni treba primerjati z drugimi. Toda zavist je nadvse o?no ?ustvo. Ko en otrok dobi novo igra?o, mu drugi za?nejo zavidati in od staršev zahtevajo, naj jim kupijo prav takšno igra?o. Šele ko dobijo to igra?o, ?utijo, da je tudi z njimi vse v redu. Povsem enako se na razli?nih podro?jih oblikujejo razli?ne mode. Pri odraslih ljudeh je namre? zelo podobno, le s to razliko, da so igra?e, ki si jih kupujejo odrasli fantje in dekleta, veliko dražje.

Kvari partnerski odnos

Zavist v tesnih odnosih ni dober znak. V takšnem primeru je znamenje, da v razmerju obstaja del sovražnega oziroma ambivalentnega odnosa. Nikakor ni dobro, ?e mati zavida svoji h?eri mladost in življenjski slog. Namesto da je mati, se obnaša kot starejša ali grša sestra. Zavist ni dobra niti med partnerjema. Mlada mati na porodniškem dopustu zavida možu, ker dela, se videva z ljudmi in napreduje v karieri, medtem ko se ona po vse dneve ukvarja z otrokom. Ob?utek, da “izgublja”, medtem ko on “dobiva”, je uvod v rivalstvo, ki kvari partnerski odnos.

Zoran Milivojevi?

Fotografija Zorana Milivojave?a: Diana An?eli?

Izvirni ?lanek objavljen v Reviji za zdravo življenje VIVA —>>>
Besedilo in forigrafije so last njihovih avtorjev in revije Viva.

 

…..