Zdravljenje depresije z obnovo cirkadianih ritmov

Velika depresivna motnja, znana tudi kot klini?na depresija ali unipolarna depresija, je obi?ajna in onesposabljajo?a duševna motnja.
Na splošno razširjenost velike depresivne motnje naraš?a, pa vendar bolezen ni dovolj prepoznana in zato tudi ni dovolj zdravljena.


U?inkovito zdravljenje velike depresivne motnje ovirata nepripravljenost veliko bolnikov, da bi poiskali zdravniško pomo?, In tudi neuspešno odkrivanje depresije prek zdravstvenih delavcev. Po podatkih iz Velike Britanije je izmed 80 bolnikov z depresijo na 1.000 prebivalcev, ki dejansko poiš?ejo pomo? pri osebnem zdravniku, 49 takšnih, pri katerih zdravnik depresije ne prepozna. Velika depresivna motnja je bolezen, ki je v praksi slabo prepoznana in odkrita, saj so prisotni znaki pogosto fizi?ni in vklju?ujejo nespe?nost, utrujenost in bole?ino. 30 % bolnikov, ki prejerna zdravljenje, nima nobenih koristi od zdravljenja, ker pri njih trenutna zdravila ne delujejo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WH0) bo depresija do leta 2020 na svetovni ravni drugi najpogostejši vzrok za oviranost, povezano z zdravjem, takoj za boleznimi srca. V razvitem svetu pa bo na prvem mestu. Velika depresivna motnja je eno izmed najpogostejših bolezenskih stanjPo podatkih WH0 depresija prizadene okoli 121 milijonov ljudi po vsem svetu. Trenutno se okoli 60 milijonov Evropejcev spopada z eno izmed oblik depresije, ocenjujejo pa, da 33,4 milijona od teh trpi za hudo obliko depresije.

 

Notranja biološka ura je pri sesalcih lokalizirana v majhnem predelu hipotalamusa z imenom suprakiazmalno jedro. To je skupina približno 10.000 nevronov nad križanjem o?esnih živcev. Nadzomik tega osrednjega cirkadianega oscilatorja je mehanizem s kompleksnimi pozitivnimi in z negativnimi povratnimi zankami, ki vklju?ujejo prepisovanje in prevajanje številnih genov.

Po podatkih WH0 depresija prizadene okoli 121 milijonov ljudi po vsem svetu. Trenutno se okoli 60 milijonov Evropejcev spopada z eno izmed oblik depresije, ocenjujejo pa, da 33,4 milijona od teh trpi za hudo obliko depresije.Za depresijo je zna?ilna izguba zanimanja in uživanja v vsakdanjih stvareh in dogajanjih, ki jo spremljata slabo razpoloženje ter vrsta ?ustvenih in telesnih znakov, kot npr. motnje vzorca spanja in budnosti, med katere sodijo slaba kakovost spanja, dnevna utrujenost in težave z zbranostjo.Razlikovanje rned spremembami razpoloženja kot posledica depresije in spremembami, ki se pojavijo" »obi?ajno«, utegne biti precej težavno. Bolniku, ki je v dvotedenskem obdobju doživel pet ali ve? takšnih znakov, od katerih je najmanj eden depreslvno razpoloženje oz. izguba zanimanja ali uživanja, lahko postavimo diagnozo velike depresivne motnje. Tremitno medicina še ne pozna enega sarnega znanega vzroka za to motnjo. Zdi se, da ima sltupek genetskih, biokemicnih, fizioloških in dejavnikov iz okolja pomembno vlogo pri razvoju depresije. Domnevajo, da na biokemi?ni stopnji obstajajo številni živ?ni prenašalci (klju?ne spojine, ki nadzorujejo tok živ?nih dražljajev), ki so vpleteni v depresijo.

Nastanek depresije

Ena izmed najstarejšlh in najbolj razširjenih teorij je hipoteza o pornanjkanju inonoaminov, ki dornneva, da je depresija posledica pomanjkanja delovanja monoarninov v osrednjem živ?nem sistemu. Monoamine predstavlja skupina živ?nih prenašalcev, ki prenašajo živ?ne dražljaje med živ?nimi celicami v možganih. Zadnji in vse bolj dosledni klini?ni podatki dokazujejo osrednjo vlogo motenj cirkadianih ritmov v patofizlologiji depresije ter njihov vpliv na znake, ki se pojavijo pri depresivnih bolnikih. Cirkadiane ritme narekuje 'notranja biološka ura', ki uravnava 24-umi ciklus. Usklajenost cirkadianih ritmov lahko opazimo v številnih bioloških ali fizioloskih vzorcih, npr. v nastajanju hormonov, obnavljanju celic, razpoloženju in v spanju. Posledica motenj cirkadianih ritmov, ki jih opazimo pri depresiji, so motnje v spremembah razpoloŽenja ?ez dan, vzorcu spanja/budnosti in v dnevnem delovanju. Ker so znaki motenih cirkadianih ritmov pri depresivnih bolnikih tako pogosti, veljajo za kazalnik omenjenega bolezenskega stanja. Zanimivo je, da bolj kot je depresija huda, ve?je so motnje cirkadianih ritmov. Ta ugotovitev je privedla do hipoteze, da so motnje cirkadianih ritmov osrednji vzrok za depresijo.

Cirkadiani ritmi kot klju? za zdravljenje depresije

Pri razumevanju patofiziologije depresije postaja desinhronizacija cirkadianih ritmov vedno bolj prepoznan dejavnik, saj ima pomemben negativen vpliv na spreminjanje razpoloženja, ciklusa budnosti in spanja ter na številne endokrine in biokemi?ne procese. Spreminjanje razpoloženja pri bolnikih z depresijo kaže zna?ilen dnevni vzorec; pri ve?ini je razpoloženje najslabše zjutraj. Skupaj z depresivnim razpoloženjem so motnje spanja ena izmed cirkadianih in obenem glavnih zna?ilnosti depresije, saj skoraj vsi bolniki z depresijo navajajo vsaj eno izmed motenj spanja. Terapevtska mo? ponovno vzpostavljenih cirkadianih ritmov pri bolnikih z depresijo je bila spodbuda za nove farmakoloŠke raziskave na tem podrocju. Na voljo je tako popolnoma nova u?inkovina agomelatin (Valdoxan) kot prvi in edini melatonergi?ni
antidepresiv. S specifi?nim farmakološkim profilom omogo?a temeljito obnovo cirkadianih ritmov in s tem veliko protidepresivno u?lnkovitost. Gre za antidepresiv, ki ne sodi v nobeno skupino do zdaj znanih antidepresivov, saj ne zavira ponovnega privzema serotonina in drugih monoaminov, njegovo kronobiotsko delovanje pa so potrdile številne predklini?ne in klini?ne raziskave. Zdravilo že v prvem tednu zdravljenja pomembno izboljša budnost ?ez dan, ob?utek ugodja in kakovost spanja ter omogo?i remisijo ve?jemu Številu bolnikov. V obdobju pol leta je bilo pri zdravilu agomelatin v primerjavi s placebom dvakrat manjŠe tveganje za relaps – skoraj 80 % bolnikov zdravljenih z oraenjenim zdravilom v šestih mesecih ni doživelo relapsa. Valdoxan tudi ne vpliva na spolno funkcijo in spremembo telesne teže, kar je velikega pomena pri doseganju boljsega sodelovanja v zdravljenju. Kako agomelatin deluje? Kot že re?eno, gre za prvi melatonergi?ni antidepresiv, ki je mo?en agonist melatonergi?nih receptorjev MT^ in MT2, ter antagonist serotonergi?nih receptorjev 5-HT2C. Klini?ne raziskave kažejo, da je zdravilo izjemno u?inkovito prav zaradi vpliva na te tri podtipe receptorjev. Zdravilo Valdoxan je že na voljo v nekaterih evropskih državah, v Sloveniji pa ga pri?akujerno v kratkem.    

 

Glavni kriteriji za odkrivanje velike depresivne motnje so opisani v standardnem priro?niku za odkrivanje duševnih motenj (DSM-IV-TR). Znaki depresije so:

? depreslvno razpoloženje;
? izguba zanimanja oz. uživanja v vsakdanjih dogajanjih;
? pomembna izguba/pove?anje telesne teže oz. zmanjšan ali pove?an tek;
? nespe?nost oz. pretirana zaspanost;
? psihomotori?na razburjenost oz. otopelost;
? utrujenost ali izguba energije;
? ob?utek manjvrednosti oz. neutemeljene krivde;
? zmanjšana zmožnost zbranosti ali razmišljanja oz. neodlo?nost;
? ponavljajo?e se samomorilne misli oz. misli na smrt.

Izvirni ?lanek objavljen v prilogi DNEVNIKA MOJE ZDRAVJE 24.november 2009.
Besedilo last DNEVNIKA in avtorjev. 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja