Življenje za delo?

Duševno zdravje: na delovnem mestu preživimo veliko ve? kot tretjino dneva, delovni pogoji pa so vse slabši. Zdravje opisujemo kot stanje telesnega in duševnega dobrega po?utja, v katerem se vsi procesi v organizmu odvijajo brez vsakršnih motenj.

Skrb za takšno stanje je najprej in predvsem dolžnost vsakega
posameznika; za nebogljenega mal?ka morajo skrbeti starši, odraš?ajo?emu
mladostniku že od malega privzgajati vrednote, ki se izrazijo tudi v
s?asoma popolnoma samoumevnem ravnanju v prid ohranjanju zdravja, ki naj
bi (p)ostalo stalnica v življenjskem.

Seveda si nih?e ne dela utvar, da je tudi v resnici tako. V ?lovekovo življenje se iz leta v leto in iz desetletja v desetletje vpleta nepregledna kopica dejavnikov, ki s?asoma stkejo vse gostejšo paj?evino, v katero se vedno znova ujame ali vsaj zaplete njegovo ob?utje in po?utje. Od fizi?ne in duševne, duhovne mo?i posameznika pa je odvisno, ali in kako hitro se mu bo uspelo izviti iz skoraj nevidnega, a vedno bolj neprijetno lepljivega primeža tovrstnih bivanjskih niti, ki s?asoma lahko za?nejo vplivati tudi na njegovo življenje. Na zdravje.

Poglejmo aktualno dogajanje. Tiho odmevanje ekonomske krize se zelo bole?e izrazi v opaznem slabšanju zdravja pomembnega deleža delovno aktivnega prebivalstva pa tudi v nevzdržno opešanem blagostanju njihovih družin. Nepravilno prestrukturiranje podjetij in so?asno izrazito slabšanje delovnih pogojev zaposlenih ter posledi?no odpuš?anje so pri nas, žal, še vedno stalnica, ki zaradi napa?no usmerjenih »razvojnih rešitev« v poslovodnih in, jasno, tudi politi?nih vrhovih, neznosno krni razpoloženje v delovnih okoljih. In ki, dokazano, vodi v ve?jo zbolevnost in umrljivost.

Izkustvena praksa, podprta s študijami, klini?no statistiko in slovensko »razvojno vizijo« – v tej številna podjetja še vedno vrhunec usmerjenosti v razvoj vidijo v nedopovedljivo ozkogledi in nezadržno uni?ujo?i praksi sestavljanja seznamov zaposlenih, ki se jih je treba ?im prej znebiti –, kaže, da se nad zdravjem posledi?no pa tudi nad gospodarskim razvojem in blagostanjem slovenstva še vedno kopi?ijo ?rni oblaki. Po »zaslugi« (ne)odgovornih struktur, ki niso sposobne dostojno opraviti svojega poslanstva, ki se niso sposobne zgledovati po dobrih praksah in se usmeriti v skrb za dobro oziroma boljše po?utje in zdravje zaposlenih, ki danes na delovnem mestu v resnici preživijo že bistveno ve? kot tretjino oziroma nemalokrat skoraj dve tretjini ?asa.

Po drugi strani pa na tej ravni mrgoli dobrih praks. In ugotovitev v smislu trditve evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, da se prav vsak evro, ki so ga delodajalci pripravljeni vložiti v promocijo zdravja na delovnem mestu, v izboljševanje medsebojnih odnosov in spodbujanje ter stimulacijo, tudi finan?no, izstopajo?ih posameznikov, povrne in dobro obrne. V?asih tudi petkratno – po zaslugi zmanjšanja stroškov zaradi bolniškega staleža, zviša se produktivnost, zmanjša fluktuacija zaposlenih. Vsi si (lahko) precej bolj zavzeto prizadevajo za dobro delovanja, rasti in razvoja podjetja, v katerem so zaposleni – najsi bo to tovarna, zasebno podjetje, šola, zdravstvena ustanova ali katera od državnih služb.

Kopi?enje stresa, pove?anje depresivnosti

Zmanjša se stres, ki, spet dokazano, vodi v nastanek številnih težav in (osebnostnih) motenj, tudi ali predvsem duševnih. V depresijo, denimo, ki precej zmanjša delovni zagon ter agilnost in storilnost na delovnem mestu pa tudi doma, v zasebnem življenju.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da za depresijo trpi približno 121 milijonov ljudi po svetu, njena pojavnost se pomika v vse zgodnejše obdobje življenja – pri otrocih se ta bolezenska težava danes namre? pojavlja desetkrat pogosteje kot pri prednamcih. Skoraj desetina žensk in le malo manj kot šest odstotkov moških v roku leta dni doživi vsaj eno epizodo depresije. In tega je vse ve?, hkrati s kopi?enjem stresa vznikajo tudi tovrstne težave, ki, ?e ne izzvenijo hitro, lahko vodijo v resne, neozdravljive bolezni.

Zato je na tej ravni dragocena švicarska raziskava (projekt Swing), ki je empiri?no dokazala, kako zelo se podjetjem izpla?a vlaganje v prepre?evanje stresa zaposlenih. Posamezniki, ki so na delovnem mestu izpostavljeni zelo velikemu stresu, so za približno deset odstotkov manj produktivni od kolegov, ki imajo enako obremenitev, a jim je izkustvo stresa prihranjeno. In teh deset odstotkov se v bilanci podjetij na koncu leta pri enem samem zaposlenem izrazijo v višini približno 6400 evrov.

Pri tem se preprosto ni mogo?e izogniti retori?nemu vprašanju – Kako socialno in finan?no topoglava so v resnici tista podjetja, ki zaposlene (ne posameznike, ampak celotni kolektiv, razen prgiš?a uslužnih privilegirancev) z napa?nimi ukrepi zavestno izpostavljajo konstantnemu stresu? –, saj je odgovor preve? bole?. Za zaposlene.

V prej omenjenem projektu so dokazali, da je v poltretjem letu naložba v ukrepe, ki so pripomogli k obvladovanju stresa zaposlenih, znašala 604 evre na zaposlenega. Donos podjetja pa se je, na ra?un boljšega zdravja, manj pogoste odsotnosti, boljših razmer in razmerij na delovnem mestu in bistveno ve?je produktivnosti zaposlenih, opazno pove?al. Gabariti bolezenskega davka, ki se prej ali slej za?nejo izražati širše, v ogroženem zdravju naroda, so se v podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi, precej zmanjšali.

Znanje za zdravje

Pri nas bo do takšnega cilja vodila še dolga pot. Da bi se izognili
preštevilnim oviram, ki jih na ta dotrajani in grbinasti
delovno-storitveni makadam postavljajo (ne)odgovorni, bo, upajmo,
pomagal tudi novi projekt Znanje za zdravje delavcev, v katerem so
združili mo?i predstavniki slovenske konfederacije sindikatov 90, obalne
sindikalne organizacije, nacionalnega inštituta za javno zdravje in
inštituta za produktivnost. V sklopu projekta, ki ga je finan?no podprl
zavod za zdravstveno zavarovanje, bodo sindikalnim, kadrovskim in
delovno-varstvenim predstavnikom podjetij predstavili orodja za
spopadanje s psihosocialnimi dejavniki tveganja, ki jih na novodobnih
delovnih mestih kar mrgoli, prvo mesto med njimi pa zaseda stres. Seveda
pa bo treba za uvedbo na novo priu?enih in dokazano u?inkovitih
zdravstveno-zaš?itnih veš?in navdušiti tudi vodstva podjetij …

?e ho?emo ujeti razvojni korak, ki ga narekujejo najuspešnejše ?lanice
EU in za katerim mo?no zaostajamo, bo te spremembe preprosto treba
umestiti v (delovni) vsakdan. Ne nazadnje je zadnja evropska raziskava o
delovnih razmerah in psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu
pokazala, da se Slovenci v svojem delovnem okolju po?utijo precej slabše
kot prebivalci drugih držav stare celine. Kar je, resnici na ljubo,
najbolj jasen dokaz slabo vodene strategije razvoja države, ki bi morala
biti prvenstveno usmerjena v skrb za blaginjo in zdravje prebivalstva.
Od tega je namre? odvisno tudi vse drugo.

»Raziskave kažejo,
da je ve?ino duševnih motenj mogo?e prepre?iti, ?e jih pravo?asno
odkrijemo in obravnavamo in ?e pri tem uporabimo vse dokazano uspešne
terapije, ne le zdravila,« je v pravkar izdani številki glasila
slovenskega zdravništva Isis zapisala dr. Vesna Švab, v želji, da v tem
kontekstu opozori tudi na nevarnost pretiranega diagnosticiranja in
zdravljenja življenjskih težav. Te so namre? postale ne le krivec za
bolj tvegano vedenje posameznika, ampak tudi pogost razlog za obisk
psihiatri?ne ambulante. Tudi zaradi kanibalskih razmerij na delovnem
mestu, ki so v zadnjih letih pri nas presegla meje dopustnega.

Še
vedno neustrezen odnos do duševnih motenj se kaže tudi v prepri?anju,
da so tovrstne težave nekaj, kar je omejeno le na posameznike, ki jim
skupnost (nemalokrat) odreka pravice, ki priti?ejo vsakemu ?loveku –
?eprav vsakdanja resni?nost opozarja na nezadržen vzpon duševnih težav –
stresa, depresije in anksioznosti – na lestvici zdravstvenih tegob,
povezanih z delovnimi pogoji.

Jutri je svetovni dan duševnega
zdravja, ki je že od leta 1992 namenjen ozaveš?anju o tej problematiki,
še vedno prežeti s stigmatizacijo, diskriminacijo in marginalizacijo.
Razumimo ga kot dodatno priložnost za odkrito zazrtje v prisotnost
tovrstnih težav, ki, v stremenju za boljšo prihodnostjo Slovenije,
zahteva res celovite in dobro dostopne ukrepe.

Avtor: Diana Zajec
Foto: Ljubo Vukeli?/Delo

Izvirna novica:Delo.si 09. oktober 2015

Prispevek je last avtorja in medija Delo.si