Demenca – novi in uspešni pristopi obstajajo!

Ker ni bilo nobene alternative, je bila Deborah hvaležna za antipsihoti?na zdravila, ki so njeno mater pomirila in jo je negovalna ekipa lahko ponovno pripravila k uživanju hrane. Zdravila pa so imela stranske u?inke. Betty je postala zbegana, njena usta so bila stalno izsušena, zaradi ?esar je težko požirala in postala nemobilna ter ohlapna.

?isto slu?ajno je Betty prenehala uživati tablete in takoj je prišlo do izboljšanja. »Bila je veliko bolj pri sebi,« pravi Deborah. »Moja mati se je vrnila in lu?i so se prižgale. Imeli sva najpomembnejši pogovor v zadnjih nekaj letih o njeni zmagi nad depresijo in kako se ne bo nikoli ponovila.«

Za razliko pa je poskrbela Deborah, ki se je izobrazila o metodi Specal. »Bolje se razumeva kot prej. Zdaj vidim, da ni odšla v deželo pal?kov, temve? da zgolj interpretira sedanjost v lu?i svoje preteklosti. Spla?alo se je investirati nekaj ?asa v odkrivanje klju?nih tem iz njene zgodovine, ki so ji prinašale veselje.«

Ena od takih tem je mamina ljubezen do popularne glasbe. »Na glasbo Toma Jonesa pleše val?ek po hodniku in se spominja dni, ko so mu ženske na oder metale svoje spodnje hla?ke. Zasveti v polni lu?i osebe znotraj sebe: glamurozne lo?enke, ki se zabava v družbi prijateljic.«

Najboljša snov od vseh pa je »nasmejati se«, pravi Deborah, »najraje dokler ji solze ne te?ejo po licih. Kadarkoli gre ven, si želi nadeti volneni klobuk, ker verjame, da je zunaj hladno in da prihaja zima (?eprav je zdaj poletje). Tovrstno »neprimerno obla?enje« so strokovnjaki navajali kot dokaz za njeno blodnjavo stanje. Klobuk pa smo spremenili v rekvizit za šalo o Bennyju, bu?manu iz limonade Crossroads iz 70-ih let, ki je zadnji mamin skrivni ljubimec. Zaradi demence je šala vsaki? znova sveža in smejiva se že samo ko vidiva »neprimerni« volneni klobuk. Povrh vsega pa Specal pomeni, da me ni ve? strah demence.«

Specal nega je mnogo bolj zaželena od zdravil pri ljudeh, ki so v doma?i oskrbi. Prav tako jo družinski ?lani lahko prenesejo na osebje v institucijah, ko se oseba z demenco preseli v dom za ostarele. Specal pozna tri osnovne zapovedi za boljše po?utje: oseb z demenco ne sprašujte vprašanj; nikoli jim ne nasprotujte; nau?ite se ljubiti njihovo ponavljanje. Z upoštevanjem teh navodil boste takoj poželi rezultate. ?e imate v oskrbi osebo z demenco, poskušajte 10 minut prebiti, ne da bi postavili kakšno vprašanje – presene?eni boste nad izidom.

Dramati?en primer tega, kar se da dose?i zgolj z upoštevanjem treh zapovedi, je Tony Davis, 53, ki je skrbel za svojega o?eta Mikea, starega 79 let. Mike, ki so mu diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen, je postajal vedno bolj nesre?en in nasilno jezen na svojo ženo, ker je nasprotovala vsemu, kar je rekel. Sprejeli so ga na varni oddelek psihiatri?ne bolnišnice za starejše osebe in mu predpisali Haloperidol, mo?an antipsihotik.

Tony meni, da je bila ve?ina pacientov na enakih ali podobnih zdravilih. »Videlo se je, da ne poznajo nobenega alternativnega zdravljenja,« pravi. »Zaradi zdravila je moj o?e komaj še hodil. Bolnišnica je bila polna duhov. Izgleda, da je eden od namenov teh zdravil zgolj prepre?evanje, da bi ti ljudje kam odšli.«

Tony se je izšolal pri Garnerjevi in se odlo?il, da bo svojega o?eta prestavil v dom za ostarele. Selitev je bila tako uspešna, da je Mike vse od svojega prihoda pred dvema letoma »popolnoma zadovoljen in brez vseh zdravil.«

To so delno dosegli s prepri?evanjem osebja, da se v odnosu do Mikea natan?no držijo nekaj preprostih strategij. Prosili so jih, naj ga ne sprašujejo in mu ne nasprotujejo, hkrati pa zagotovijo ohranjanje dolo?enih doma?ih navad ob prebujanju in odhodu v posteljo.

Na primer, za sprožitev prehoda od budnosti v spanje, so bili potrebni trije koraki: zavese je bilo treba zapreti s poudarjeno kretnjo; sliko Mikove žene z njunim davno umrlim psom so morali umakniti, da so lahko zaprli zavese, jo prijazno pokomentirali in jo položili na posebno mesto; postelja pa je morala biti postlana na privla?en na?in, ki je nakazoval, da »gredo zaj?ki spat«.

Kakor v ve?ini domov za ostarele, je bilo osebje, ki ga je bilo premalo, zelo obremenjeno. Toda ker so pravila delovala, so jih z veseljem posvojili.

Caroline Spruce, 45 let, je asistentka v šoli in še ena potomka, ki je odkrila prednosti metode Specal pred zdravili. Caroline je bila zbegana, ko je ob lanskem boži?u obiskala svojo mati v domu za ostarele. Thelma Lee, stara 77 let, ima vaskularno demenco in je kratek ?as jemala antipsihoti?na zdravila, ki naj bi umirila njeno vznemirjenost. Zdravila so imela resne stranske u?inke. Na sre?o je bilo osebje pripravljeno prekiniti z zdravili in sprejeti Carolinino alternativo, ki je temeljila na metodi Specal.

Prosila jih je, naj si zabeležijo tesnobna vprašanja, ki jih je njena mati najve?krat postavila. Vprašanja so bila: »Kje je moja h?i?«, »Grem lahko domov?« in »Kje je moj sin?«. Caroline je pripravila seznam odgovorov, ki naj bi jih osebje odgovorilo vsaki?, ko jim je Thelma Lee vprašanja zastavila.

Njena h?i je »šla v šolo po otroke« in »ja, lahko greste domov, poklicali bomo vašo h?i, da vse uredi«. Na vprašanje »Kje je moj sin« so odgovorili »šel je v službo«. Slednje je zanimivo, ker je njen sin nedavno umrl za rakom.

Skozi leta je bila Penny Garner ve?krat obtožena, da spodbuja negovalce k uporabi neeti?nih laži. Specal pa še zdale? ne spodbuja ?esa takega. Ko enkrat razumemo, da je glavna nezmožnost osebe z demenco pravilno shranjevati nove informacije in da za osmišljanje sedanjih situacij pogosto uporabljajo dogodke iz preteklosti, je najbolj eti?no, da podpiramo njihovo blagostanje brez izzivanja njihove realnosti. To je še najbolj eti?na rešitev od vseh.

V Thelminem primeru bi bilo nadvse destruktivno od nje zahtevati, da se soo?a s smrtjo svojega sina, posebej ker si tega ne bi zapomnila, doživela pa bi mo?no stisko in ob?utek, da se je zgodilo nekaj groznega. ?e verjame, da samo nekaj dni stanuje v hotelu, namesto da živi v domu za ostarele, kako lahko eti?no upravi?ite vsiljevanje svoje realnosti?

Ne gre za natolcevanje. Kakor pravi Caroline, »osebno mi je Specal dal neverjeten ob?utek mo?i. Predvsem pa je moji materi omogo?il zadovoljstvo.«

Veliko drugih negovalcev meni enako, za mnoge ljudi z demenco, ki jim nih?e ne pomaga z metodo Specal, pa je življenje lahko grozno. Lahko le upam, da bi zame v primeru demence in odsotnosti moje taš?e, skrbel nekdo, ki se je izu?il z njeno metodo – da nega Specal postane nacionalna norma.

Knjiga, ki jo je Oliver James napisal na podlagi dela Penna Garner se imenuje Contented Dementia: 24-hour Wraparound Care for Lifelong Wellbeing in jo je izdala založba Vermillion. Ve? informacij o Specal najdete na specal.co.uk and selfishcapitalist.com

Avtor: Oliver James
Objavljeno v The Guardian, v soboto 2. avgusta 2008
Vir
?lanek je last avtorja in ?asopisa The Guardian

Prevod: DAMa