Kaj je anksioznost? Pogovor z dr. Klemnom Reboljem

Uvod: “Psihiater mi je rekel, da sigurno nimam depresije ampak tesnobnost. Razliko mi je opisal takole: pri depresiji si v stanju, da stojiš na mestu in ne moreš narediti koraka nikamor. Pri tesnobnosti pa korakaš ali pa te?eš na mestu in pri tem porabljaš ogromno energije. ?e sebe pogledam, bi se s tem opisom lahko kar strinjal.”

Katere so anksiozne motnje?
Anksiozne motnje so zelo pogoste psihi?ne motnje in prizadanejo ve? kot 10 % ljudi po vsem svetu.  ?e vam opišemo simptome se vam bo zazdelo, da ste to vsaj enkrat v življenju že doživeli:

Psihi?na napetost, razdražljivost, motena koncentracija, pretirana zaskrbljenost, pri?akovanje nedolo?ene nesre?e, napetost, strah, razbijanje srca, težko dihanje, stiskanje v prsih, miši?na napetost, znojenje, suha usta, slabost, pogosto uriniranje, vrtoglavica, bole?ine v trebuhu, glavobol, slabost, driska, tresenje rok. Ti znaki lahko posnemajo razli?ne telesne bolezni. Vsi našteti znaki so normalen odziv telesa na nevarnost. V?asih pa ta varovalni mehanizem deluje pretirano in napa?no. Sproži se tudi kadar ni nevarnosti. Tedaj lahko anksioznost (tesnobo) sproži že nenevarna situacija, reakcija je lahko pretirana ali pa traja predolgo. Medtem ko pri strahu vemo, ?esa se bojimo, je pri anksioznosti vzrok strahu najve?krat nezaveden. Oseba torej doživlja nek nedolo?en strah, kateremu ne ve vzroka. Pri tem pogosto predvideva, da se bo zgodilo nekaj slabega. O patološki anksioznosti govorimo takrat, ko je tako intenzivna, da osebo ovira v vsakodnevnem življenju. Zna?ilno je tudi, da jo doživljamo kljub temu, da ni prisotne realne nevarnosti.

Anksioznih motenj je ve? in se  razlikujejo po trajanju in izraženosti anksioznosti ter vzroku, ki jo sproži. Najpogostejše med njimi so generalizirana anksioznost, pani?na motnja in socialna fobija.

Generalizirana anksioznost
Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo so ves ?as tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Živijo v pretiranem strahu pred nesre?o ali so neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, družine ali službe. Npr. “kaj ?e se sinu na poti v šolo zgodi nesre?a” ali “kaj ?e izgubim službo” ob tem pa ni pravega vzroka za skrb. Pogosto pa tudi samim bolnikom vzrok njihove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, ?eprav se ?esto zavedajo njihove nesmiselnosti. Tudi pono?i se ne morejo sprostiti, zato jih mu?i nespe?nost. Prav tako so obi?ajen spremljevalec telesne težave kot so glavoboli, potenje, tiš?anje v grlu ali težko dihanje.

Pani?na motnja
Ljudje s pani?no motnjo ob?utijo anksioznost v napadih, ki se pojavljajo nenadoma, brez opozorila, kot strela z jasnega. Med napadom ob?utijo izrazit strah, pogosto imajo ob?utek da bodo umrli, mo?no so izraženi telesni simptomi: so omoti?ni, pogosto ob?utijo bole?ino v prsih, ki lahko spominja na pravi sr?ni napad, srce jim hitro in mo?no bije, se tresejo in potijo, strah jih je da bodo izgubili kontrolo nad seboj. Pani?ni napadi obi?ajno trajajo le nekaj minut. Se pa ponavljajo, bolniki  so tako  med posameznimi napadi bolj ali manj prestrašeni in  v pri?akovanju naslednjega. Zato se izogibajo vsemu kar bi lahko sprožilo napad npr. nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, itd….

Socialna fobija
Vsi poznamo strah pred javnim nastopom, izpitom, spoznavanjem novega in neznanega. Kadar pa ta strah preraste in onemogo?a ter ovira  ?loveka, da opravi svojo nalogo, govorimo o socialni fobiji. Socialna fobija  je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi. Strah pred kritiko in ocenjevanjem v družbi hromi ljudi s to težavo. Ob spoznavanju novih ljudi postanejo tesnobni in napeti, predvsem pa ne želijo, da drugi njihove težavo opazijo. Nepomembne napake v takih situacijah se jim zdijo katastrofalne, po?utijo se nesposobne obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo. To jih vodi v za?aran krog strahu in tesnobe.

Specifi?ne fobije
Zelo pogoste pa so tudi t.i. specifi?ne fobije, to je strah pred dolo?enim objektom ali situacijo. Spisek objektov strahu bi bil verjetno precej dolg, najpogostejši pa so strah pred  ka?ami, mišmi, nevihtami ali letenjem. ?eprav se posameznik zaveda, da strah ni smiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu pa se ve?ina uspe tem situacijam izogniti, tako da jim fobija ne povzro?a kakih bistvenih težav v življenju.

Toliko na kratko o ansioznosti, še ve? in bolj poglobljeno pa smo se pogovarjali z dr. Klemnom Reboljem iz psihiatri?ne bolnice Begunje, ki se že dalj ?asa ukvarja z zdravljenjem anksioznih motenj.

še enkrat nam prosim na kratko opredelite kaj je anksioznost ?
Anksioznost je tujka in pomeni tesnobo oz. bojazen, ki se lahko manifestira z mnogoterimi, razli?no kombiniranimi simptomi.

Tudi Freud se je ukvarjal z anksioznostjo in jo razumel kot odgovor na neznano, notranjo, nedolo?eno nevarnost ter jo razlikoval od strahu, ki naj bi predstavljal odgovor na znano zunanjo jasno definirano grožnjo. Razlikovanju med strahom in anksioznostjo pa naj bi botroval slu?aj, saj je zgodnji Freudov prevajalec neto?no prevedel nemško besedo »angst«, ki pomeni strah, kot »anksioznost«. Od takrat naprej je bila beseda anksioznost uporabljana v povezavi z nezavednimi objekti, strah pa z znanimi zunanjimi objekti.

S katerimi anksioznimi motnjami se sre?ujete pri svojem delu?
Anksiozne motnje kot jih poznamo danes predstavljajo skupino duševnih motenj,  pri katerih je osrednji simptom anksioznost. Le-ta se lahko pri posamezniku kaže na najrazli?nejše, že prej opisane na?ine. So najbolj pogoste duševne motnje, njihov potek pa je ve?inoma kroni?en. Življenje ljudi, ki obolijo za katero koli od anksioznih motenj je ve?krat pomembno osiromašeno in prizadeto na mnogih ravneh. Bolniki težje opravljajo poklicne in šolske obveznosti, nekateri se jim izogibajo oz. jih zaradi raznolikega spektra anksiozne simptomatike niti ne zmorejo. Ve?krat je pomembno oškodovano tudi njihovo partnersko, družinsko in drugo socialno življenje. Kljub nenehnemu razvoju medicine in na?rtnemu negovanju ob?utljivosti družbe za duševne bolezni, anksiozne motnje ostajajo še vedno v veliki meri neprepoznane in neustrezno zdravljene. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah.

V klini?ni praksi neredko opazujemo prepletanje oz. so-pojavljanje danes znanih anksioznih motenj, katerim se ve?krat pridruži tudi depresija. Anksiozni bolniki ve?inoma niso samomorilno naravnani, vendar se samomorilna ogroženost pove?a ob pridruženi depresiji.

Upoštevajo? aktualno ameriško klasifikacijo duševnih bolezni (DSM IV – TR) danes poznamo šest razli?nih diagnosti?nih kategorij anksioznih motenj.

Pri agorafobiji, socialni fobiji in specifi?nih fobijah je bojazen  izzvana samo ali predvsem v dolo?enih, dobro definiranih okoliš?inah, ki na splošno niso nevarne. Pri ljudeh, ki trpijo zaradi pani?ne motnje in generalizirane anksiozne motnje pa se tesnoba ne omejuje na kakšno posebno zunanjo okoliš?ino. Bolniki z obsesivno kompulzivno motnjo tožijo predvsem nad ponavljajo?imi se prisilnimi mislimi (obsesije) in v nekaterih primerih tudi nad prisilnimi dejanji (kompulzije). Pri posttravmatski stresni motnji in akutni stresni motnji tesnoba predstavlja odziv na izjemno obremenilne okoliš?ine, v?asih celo katastrofi?ne narave, ki bi ve?ino ljudi spravile v hudo stisko.