Kdaj ste se nazadnje nasmejali ?

POPORODNA DEPRESIJA

Porod in rojstvo otroka je v naši družbi visoko ?aš?en in ?islan dogodek. Materinstvo povezujemo z vrhunskimi ob?utji, sre?o in celo blaženostjo. Pogosto med pogovorom ženske po okušenem materinstvu sporo?ajo drugim, da je to stanje, ki mu ni enakega, biti mati pa najve?, kar si lahko v svojem življenju ženska sploh želi. Otrok prinese sre?o. Otrok je enako radost. Otrok polepša življenje. To je razmišljanje, ki ga izdatno podpiramo vsi. Pri?akovanja bodo?ih mamic so zato, razumljivo, visoka in razmišljanja pred porodom so vsa obarvana s sojem sre?e in pozitivnih ?ustev. V tako podobo se le stežka vklju?ijo predstave o žalosti, negotovosti, ravnodušju, celo obupu. Ne, po porodu se pri?akuje pozitivna ?ustva.

Pa žal vedno ni tako. Pod vplivom hormonov ženska po porodu doživlja velike ?ustvene spremembe, ki so zlasti prisotne po prvem porodu. To je trenutek, ko se sanje in predstave o materinstvu sre?ajo z realnostjo in zahtevami vsakdanjega življenja. Takrat se tudi izkaže, da je materinstvo telesno in duševno naporno in zahteva bolj ali manj velike prilagoditve do tedaj ustaljenega na?ina življenja. To je klju?ni trenutek, ko se mora mlada mamica znajti med pri?akovanji okolice, ki so praviloma naravnana tako, da od mlade matere pri?akujejo nasmejan obraz ter popolno obvladovanje novonastalega položaja, in lastnih ob?utij. Ta pa so vsaj v za?etnih dneh in tednih po porodu praviloma zmedena in neurejena. Hormonsko neravnovesje, neprespanost, utrujenost in kopica novih nalog naredijo svoje in normalno je, da v tistem obdobju žensko preplavljajo razli?na ?ustva, tudi žalost, negotovost, tesnobnost in strah pred nalogo, ki je pred njo. Ta ob?utja in strah obi?ajno minejo v nekaj tednih, ko se vzpostavi prva rutina z dojen?kom in ženska pridobi samozavest ter si uredi življenje v novih razmerah. Vedno pa ni tako. Nekatere ženske se težkih ob?utij ne morejo znebiti, ampak se ta, nasprotno, razvijejo v poporodno stisko ali celo depresijo. Tem ob?utkom se pogosto pridruži še hud ob?utek krivde. Med predstavo o tem, kako naj bi se po rojstvu otroka po?utili in med realnostjo je tako hud razkorak. Stisko poglabljajo pri?akovanja okolice, da bo mama skrbela za otrokove potrebe, in pri?akovanja o popolnem materinstvu, ki jih ženske gojimo v sebi. Za nekatere ženske lahko materinstvo predstavlja tako hudo breme, da novonastali situaciji preprosto niso kos in povsem obupajo. ?e se žalost, brezvoljnost, huda iz?rpanost ali tesnoba poglabljajo in so prisotni dlje ?asa, je treba nekaj ukreniti, razlaga dr. Zalka Drglin, raziskovalka z Inštituta za varovanje zdravja, ki velik del svojega raziskovalnega dela posve?a prav vprašanjem poporodnega obdobja.

Pomembno pri poporodni depresiji je, da jo ?im prej prepoznamo in za?nemo primerno ukrepati. Sogovornica pravi, da v razgovoru z ženskami zelo zanesljivo ugotovi, kako resno je stanje, s preprostim vprašanjem: Kdaj ste se nazadnje od srca smejali in bili sre?ni? »Ženske, ki jih mu?i poporodna depresija, mi odgovorijo, da se ne spomnijo ve?. In to je zanesljiv znak, da je nekaj hudo narobe. In ko vprašam: »Kako skrbite zase?« se v?asih kar razjokajo, ker si morda prvi? priznajo, da se v celem dnevu komajda uspejo stuširati, za kaj drugega pa sploh ni ?asa.«

Bolj ali manj dovzetni za depresijo?

Je možno že na temelju osebnostnih zna?ilnosti predvidevati, katere ženske so bolj ogrožene? »Zagotovo velja, da imajo ženske, ki so se že prej na izzivalne življenjske okoliš?ine odzivale z znaki depresije, ve? možnosti, da se bodo tudi po porodu odzvale enako. Tistim, ki so pred nose?nostjo že izkusile depresijo, bi svetovala, naj se dobro pripravijo na ?ustvene in telesne napore poporodnega obdobja in se opremijo z vsemi možnimi tehnikami in viri pomo?i, da bodo lažje prebrodile ?as, v katerem bi se depresija lahko pojavila,« svetuje dr. Drglin.

Mediji niso nepomembni

Dandanes je v vseh revijah vse polno intervjujev, v katerih so predstavljene znane osebnosti iz sveta zabave, odrskih desk in televizijskih zaslonov v vlogi mladih mamic in izjemoma tudi o?etov. Skrbno nali?ene, po?esane in predvsem na vsa usta nasmejane mamice v pogovoru z novinarjem govorijo o ?udovitih plateh materinstva in glede na njihovo lepo in zavidanja vredno zunanjost si zlahka ustvarimo nerealne predstave o materinstvu. Za intervju in fotografiranje se obi?ajno pripravimo, v vsakdanjem življenju pa nismo vedno nali?ene, urejene, nasmejane in spo?ite, zlahka pa se pustimo ujeti v past razmišljanja, da bi tako moralo biti in še ve?, da drugim mamicam to uspe, nam pa ne. Pot do ?emernosti je kratka. Sogovornica pravi, da mediji seveda nikakor niso krivi za razvoj poporodne depresije, vsekakor pa po svoje doprinesejo k temu, da se ženska v svoji koži ne po?uti dobro: »Kulturna podoba mame, ki jo pomagajo ustvarjati mediji, danes pomembno soustvarja našo predstavo o tem, kakšne naj bi kot matere bile. Vzemimo malce karikiran primer: Obi?ajna ženska z nekaj »odve?nimi« kilogrami, ki jih nima rada, v razvle?eni trenerki in malce pobruhani majici iz?rpana za hip sede sredi premajhnega in razmetanega stanovanja, ker je otro?ek po intenzivnem raziskovanju po dolgem dolgem uspavanju kon?no zadremal in vzame v roke revijo. Denimo, da bi se morala lotiti priprave obroka zase in za partnerja, ki pride iz naporne službe šele zve?er in ki ne bo ravno pri mo?eh, pa za to nima nobene volje. In mlada mama zdaj bere ?lanek, v katerem nam prikazujejo nekakšno idealno žensko z dojen?kom, podobno kot ona sama, samo da je ta na straneh revije vsa sijo?a, brezhibno urejena in ima ?udovit dom ter prekrasnega partnerja. Zagotavljam vam, da bo našo mamo stisnilo pri srcu in da se ji bodo v o?eh nabrale solze. Zato je pomembno, da ženske slišijo realne zgodbe o ob?utkih in dogodkih po porodu.«