Kdaj ste se nazadnje nasmejali ?

Svojci, bodite tam

Pri reševanju stisk poporodne depresije imajo veliko in pomembno vlogo tudi svojci, predvsem partner. »Zelo pomembno je, da se partnerja že med nose?nostjo pogovorita o poporodnem obdobju, o svojih pri?akovanjih, o svojih vlogah mame oziroma o?eta, o tem, kako bosta negovala svoje partnerstvo in o ?asu, ki ga bosta imela vsak samo zase. Vemo, da so otroci zelo razli?ni. Nekateri zahtevajo zelo veliko pozornosti in svojim presene?enim staršem mo?no spremenijo življenje, spet drugi pa so nezahtevni in zaradi njihovega prihoda spremembe niso tako zelo velikanske. Otrok partnerstvo postavi na preizkušnjo, zato je zelo pomembno predvsem zaupanje in odkritost med partnerjema. V takem partnerstvu lahko odkrito re?ete – joj, danes mi je šel pa otrok zelo na živce – in bo to sporo?ilo razumljeno kot prošnja po konkretnem sodelovanju pri negi otroka in pogovoru, ne kot kritika in pritoževanje, ?eš, le zakaj sva se odlo?ila za otroka. Moški, ki ima posluh za svojo partnerko, bo vedel, da je takšno po?utje prehodno in bo pomagal najti na?in, da jo bo razbremenil. Kadar je ženska v stiski, je razumevajo? in podporen partner vreden zlata. Tukaj obstaja drobna past. Zgodi se, da si nekateri o?etje tako prizadevajo razbremeniti partnerko in jo podpreti, da sebe povsem iz?rpajo. Dobro oporo lahko daje le tisti, ki ima ob tem možnost tudi dobro skrbeti zase. Skrb za dojen?ka ne more biti zgolj stvar dveh, še posebej, 6e mama doživlja duševno stisko. Zato je pomembno, da pomo? ponudijo ostali svojci, prijatelji, sosedje … Dobrodošla je vsaka, še tako drobna oblika pomo?i, denimo obešanje perila, skuhan obrok, sprehod z otrokom v vozi?ku, to, da nekdo poskrbi za prevoz starejšega iz vrtca, karkoli. Idealno bi bilo, ?e bi lahko starši dojen?ka brez zadržkov izrazili, kakšne vrste sodelovanja bi potrebovali.«

Prakti?na pomo?

Zelo pomembno vprašanje je, kako ukrepati, ko je mlada mamica v depresiji. Dr. Drglin odgovarja, da je v primeru diagnosticirane depresije priporo?ljivo razmišljati o vseh možnostih, ki so na voljo, od psihoterapij do zdravil, brez spremembe življenjskega sloga pa tudi ne bo šlo. Psihoterapija, na primer, dokazano deluje enakovredno antidepresivom, in obstajajo razli?ne vrste, med katerimi lahko izbirate. Zanesljivo so antidepresivi pravi odgovor takrat, ko se ženska po?uti tako slabo, da na primer še iz postelje ne more vstati in ne more skrbeti niti zase, kaj šele za otroka. Za ženske, ki doživljajo napade tesnobe in panike, je treba izbrati zdravila, ustrezna njihovim težavam.

Prvi korak je obisk pri izbranem zdravniku, ki predpiše antidepresive, lahko pa napiše napotnico za psihiatra. »Žal v Sloveniji še ni dovolj dore?ene doktrine, ki bi se je vsi držali, o tem, kako pomagati ženskam, ki so v poporodni depresiji. ?e mati doji, je to pomemben podatek za izbiro ustreznega zdravila. Pomembno je vedeti, da nekatera zdravila polno u?inkujejo šele po nekaj tednih, da je treba vztrajati in jih po izboljšanju opustiti šele po posvetu z zdravnikom. Poleg tega niso vsi antidepresivi primerni za vsako – ?e eno zdravilo ne prinese zaželenih rezultatov ali ima dalj ?asa trajajo?e stranske u?inke, povejte zdravniku in skupaj poiš?ita drugega. Moj nasvet vsaki mladi mami, ki jemlje zdravila, pa je, naj za?ne delati na vzrokih, ki so jo privedli v depresijo oziroma na dejavnikih, ki so jo sprožili. Tega raziskovanja naj se loti, ?im se po?uti dovolj mo?no za to. Ženska naj razmisli o spremembah v organizaciji družinskega ?asa in dela, da bi se v njeno življenje povrnila radost, in te spremembe po?asi uvede v vsakdan. Tako tudi prepre?i morebitno ponovitev depresije. Pri na?rtovanju sprememb je klju?na tudi podpora in pomo? drugih. To, da se posameznica za?ne spet ukvarjati s stvarmi, ki so jo v?asih osre?evale, ali da najde nove, je bistveno, sr?no zadovoljstvo je klju? do notranje mo?i. To velja za vsakega izmed nas.«

Žal je položaj v našem zdravstvu in v širši družbi tak, da je ustreznih virov pomo?i premalo, pri psihiatrih so ?akalne dobe dolge, ponekod na podeželju pa je težava z(ne)dostopnostjo še ve?ja. Ženska po porodu, ki stalno jo?e in je na robu obupa, pa na pomo?, ki je ve? kot nujni obisk pri psihiatru, ne more ?akati nekaj mesecev.

Na kav?u pri mamiZOFI

To vrzel so vsaj delno zapolnile nekatere nevladne organizacije, med katerimi je zelo dejavno združenje Naravni za?etki. banice tega združenja so tako pred nekaj leti ponudile možnost pogovora po telefonu za obporodne stiske, ki so ga poimenovale mamaZOFA. Prednost te brezpla?ne storitve je, da je na voljo takoj, ko je to potrebno. Kot pravi sogovornica, je pogosto že pogovor o najglobljih ob?utkih in zavest, da te nekdo razume, dovolj za za?etek. Poudarja pa, da je treba poiskati optimalno rešitev za vsako mamico posebej. Enovitih rešitev namre? ni, odvisne so od povsem konkretnega življenjskega okolja, materialnih možnosti, kraja, v katerem ženska živi ipd. Ženskam poleg pogovora skušajo ponuditi tudi druge oblike pomo?i. Povežejo jo z viri podpore v njenem okolju; morda je to druga nevladna organizacija, ki ni nujno povezana s pomo?jo ženskam, lahko je to center za socialno delo. »V Sloveniji zelo pogrešamo središ?a za ženske. V vsakem ve?jem kraju bi morali imeti eno, v katerem bi ženske na porodniškem dopustu lahko dobile informacije in se sre?evale med seboj. Naše združenje Naravni za?etki razvija skupine v nekaterih krajih po Sloveniji, kjer se mamice sre?ujejo med seboj in razpravljajo o najrazli?nejših temah, o materinstvu, pa tudi o povsem drugih zadevah, ki se jih dotikajo. Lahko pridejo le na ?aj, v družbo, v?asih skupaj ustvarjajo, v?asih izlijejo srce. Sliši se neverjetno, a nekatere povedo, kako je dovolj za izboljšanje razpoloženja že menjava prostora, obla?il, obrazov, odhod iz vrtenja med ponavljajo?imi se opravili menjave pleni?k in pripravljanja otroške hrane …«

Vnovi?na nose?nost

Preživeta poporodna depresija puš?a sledove ali vsaj spomine. Vsako žensko je, razumljivo, strah, da bi se ji po morebitnem naslednjem porodu depresija ponovila. Koliko možnosti pa je v resnici za kaj takega? »Tveganje za ponovitev poporodne depresije je precejšnje. Prednost pa je v tern, da je ženska enkrat to že doživela in se lahko pred drugim porodom pripravi in razmisli o tern, kako bi jo lahko prepre?ila ali, ?e bi se slabo po?utje za?elo najavljati, omilila. Seveda pa je epizoda poporodne depresije lahko tudi pomemben dejavnik, zaradi katerega ženska ne želi ve? zanositi. Vsekakor bi morala vsaka ženska depresijo vzeti kot znak, da mora v svojem življenju nekaj spremeniti. Pred naslednjo nose?nostjo naj vsekakor raz?isti z poglavitnejšimi problemi v svojem življenju in se šele takrat odlo?iti za drugega otroka.«

Posttravmatski stres

V zadnjem ?asu se vse bolj v psihologiji starševstva uveljavlja tudi izraz posttravmatski stres po porodu. S tern izrazom je zajeta stiska po porodu, ki ga je ženska doživela kot zelo težavnega, neprimerno dolgega, hudo bole?ega in kako druga?e mu?nega in nasilnega. Postravmatski stres je lahko povezan s pojavom poporodne depresije, še zlasti, ?e travme ni predelala ali se ni imela možnosti z nikomer pogovoriti o vsem, kar je prestala. Travmo lahko ženska doživi tudi, kadar se podoba o porodu pomembno razlikuje od realnosti. Zato je pomembno, da je ženska dobro pou?ena o tern, kako poteka normalen porod, a tudi o morebitnih zapletih. Pretiran strah seveda ni na mestu, pomembno je, da je ženska v svojih pri?akovanjih prožna in je pripravljena tudi na možnost, denimo, nujnega carskega reza. »Pomemben dejavnik pri vsakem porodu pa je ?loveški odnos strokovnega osebja do ženske, ki rojeva. ?e je osebje so?utno in s pretanjenim ob?utkom za potrebe porodnice, ?e jo seznanja s postopki med porodom in ?e ji zagotavlja informirano izbiro, ?e prisluhne njenim željam, kolikor je to le mogo?e, potem ženska porod

ohrani v veliko lepšem spominu, ?etudi se ne kon?a povsem po njenih pri?akovanjih. Žal v naših porodnišnicah ni na voljo dovolj tovrstne pomo?i. Klju?no bi bilo, da bi ženska v nose?nosti imela stik z babico, ki bo pomagala pri njenem porodu, da se med njima razvije medsebojno poznavanje in zaupanje in da se pogovorita o razli?nih možnostih rojevanja. Veliko bi zalegla tudi izboljšana oblika skrbi po porodu, ki bi jo opravljala ustrezno usposobljena babica. Ta bi po porodu pogosteje kot zdaj patronažna služba obiskovala mlade mamice in se jim posvetila, jih bolje spoznala, se z njimi pogovorila o tern, kako so doživele porod, o izzivih materinstva in skrbi za dojen?ka, pa o njegovih posebnostih … Zato bi bilo zares idealno, ?e bi tovrstne storitve opravljale babice.«

Izvirni ?lanek objavljen v prilogi revije Viva januarja 2008.
Besedilo in slike so last revije Viva in avtorjev.