Med ob?utji strahu in nemo?i
Napadi panike
Vsakdo od nas je že kdaj doživel ob?utek mo?ne tesnobe, vznemirjenosti in živ?nosti, ki je sledila dolo?enemu dogodku ali ga celo predhajala. ?e pa je takšno notranje doživljanje nenavadno intenzivno in se ponavlja, govorimo o pani?ni motnji, ki lahko, ?e se ne obrnemo po strokovno pomo?, preraste v resno psihi?no bolezen. K ob?utkom tesnobe in strahu, skupaj z napadi panike, v marsi?em prispeva tudi kroni?ni stres.
Pani?ne motnje prizadenejo na milijone ljudi, ki zaradi njih zelo trpijo. Zaradi široke razširjenosti napadov panike jim strokovnjaki v zadnjem ?asu posve?ajo veliko pozornost. Nekateri med njimi menijo, da so napadi panike izraz splošne tesnobnosti, drugi pa menijo, da gre za motnjo, ki je bolj povezana z depresijo.
Veliko ljudi hodi od zdravnika do zdravnika, da bi našli zdravilo za fizi?ne simptome, ki so povezani s strahom in paniko, vendar pogosto celo zdravniki ne prepoznajo dejstva, da so lahko bole?ine v želodcu, visok krvni tlak, hitro utripanje srca in drugi znaki povezani z intenzivnim strahom in paniko. Veliko ljudi meni, da so njihova ob?utja neracionalna, neumna, nenavadna, zato jih prikrivajo in o njih ne spregovorijo z nikomer. Toda s prikrivanjem težav se le še bolj osamijo. Zato je treba o tovrstnih težavah spregovoriti. Zavedati se je treba, da je ve?ino tovrstnih motenj mogo?e odpraviti. Nove oblike zdravljenja napadov panike so u?inkovite, saj izhajajo iz preverjenih terapevtskih metod in spoznanj moderne psihologije.
Napadi se stopnjujejo
Ve?ina med nami ob?asno ob?uti tesnobo in strah, ki sta tedaj, ko gre za odgovor na neposredno nevarnost, del našega obrambnega mehanizma. Toda obstajajo tudi obdobja, ko sta tesnoba in strah neracionalna, pretirana in nezdrava. Takšni napadi panike lahko zelo onesposobijo ?loveka in pripeljejo do razvoja živ?ne bolezni. Pani?na motnja je splošno stanje, v katerem ima ?lovek ponavljajo?e se napade panike, torej pogoste neprijetne epizode strahu ali tesnobe, ki se pojavijo nenadoma in najve?krat brez opozorila. Napadi panike lahko trajajo od nekaj minut do nekaj ur. V nasprotju s fobijami, pri katerih je predmet ali dogodek, ki sproži odziv strahu, jasno razviden in znan, v primeru pani?ne motnje ni tako. Zdi se, kot da strah udari tako reko? z jasnega, povsem nepri?akovano in nenapovedano. Ljudje, ki trpijo za pani?no motnjo, ne morejo nikoli vedeti, kdaj bodo spet doživeli napad panike. Nekatere situacije se resda zdijo "nevarne", zlasti take, iz katerih je težko ubežati, vendar se napad tudi v takšnih situacijah ne bo nujno zgodil, saj je, kot smo že poudarili, ena od klju?nih zna?ilnosti napadov panike prav njihova nepredvidljivost.
Znaki
Napad panike bi lahko opisali kot vrsto znakov, ki se pojavijo nenadno in spravijo naše telo v stanje visoke stopnje pripravljenosti. Simptomi dosežejo vrh hitro, navadno v desetih minutah ali manj, ?eprav se nam lahko dozdeva, kot da trajajo dlje. Napad panike prepoznamo po vrsti zna?ilnih telesnih znakov, kot so drhtenje ali tresenje, pospešeno bitje srca, znojenje, rde?ica ali ob?utje vro?ine, bole?ine v prsih, mravljinci v rokah, ovirano dihanje, ki ga spremlja ob?utek, kot da ne moremo zajeti zraka, ob?utek dušenja, vrtoglavica, slabost, nelagodje v trebuhu, prebavne motnje, driska, glavobol … Veliko simptomov, ki se pojavijo med napadom panike, je enakih kot pri boleznih srca, plju?, prebavil ali živ?nega sistema. Podobnost pani?ne motnje z drugimi boleznimi lahko dodatno vpliva na posameznikov strah in tesnobo med/po napadu panike. ?lovek lahko med napadom panike ob?uti tudi izredno mo?an strah, da se mu bo zgodilo nekaj groznega, da bo umrl, izgubil nadzor, znorel ali da bo naredil kaj drugega, s ?emer se bo spravil v zadrego. ?uti se nepovezan s svojim okoljem in povsem brez nadzora nad situacijo. Zelo redko imajo ljudje vse te simptome, ?eprav prisotnost vsaj štirih od omenjenih simptomov že pomeni veliko verjetnost, da gre za pani?no motnjo.
Preobremenitev sistema?
Napadi panike se zdijo kot nekakšna "preobremenitev sistema". Ko se ?lovek ne more ve? spopadati s podzavestnimi ?ustvi in strahovi, doseže raven tesnobe vrh, pri ?emer se zdi, da je tesnoba iracionalna. Simptomi napada panike vzbujajo strah, zlasti zato, ker oseba ne razume, zakaj se telo obnaša tako nenavadno. Napadi panike so primer, ko telo dela nekaj, kar naj bi sicer po?elo, vendar to po?ne ob napa?nem ?asu. Napadi so del alarmnega ali varnostnega sistema telesa. Telo nam govori: "Poglej, tukaj je nevarnost, ukreni nekaj glede tega!" Toda pri tem ne razlikuje med resni?no fizi?no nevarnostjo in stresnim okoljem, ki ga ustvarja življenje v 21. stoletju. Dednost in drugi biološki dejavniki, stresne življenjske okoliš?ine in miselni vzorci, ki ustvarjajo dodaten nepotreben stres, skupaj tvorijo primerno kombinacijo, ki lahko pri posamezniku sproži napad panike.
?lovek, ki se boji letanja, lahko doživi napad panike, ko vstopi v letalo, ali celo že ob misli, da bi potoval z letalom. Tak ?lovek se za?ne bati že same misli, da bi znova doživel napad panike. Pogosto je torej že zgolj strah, da bo prišlo do napada panike, dovolj, da se napad v resnici zgodi. Napad panike sam po sebi postane dogodek, ki se ga ?lovek boji. Oseba se za?ne izogibati situacijam, ki so bile v preteklosti povezane z napadi. Tako se razvije vzorec, ki ga je zelo težko prebiti.
Pani?na motnja kot uvod v agorafobijo
Veliko ljudi, ki trpijo zaradi napadov panike, razvije agorafobijo, resno motnjo, ki žrtvi pogosto prepre?uje, da bi zapustila dom, razen ?e je ne spremlja prijatelj ali sorodnik, torej oseba, ki jo dojema kot "varno". Prvi napad panike lahko sledi stresnemu dogodku, kot je huda bolezen ali smrt ljubljene osebe, ?eprav ljudje z agorafobijo te zveze ne prepoznajo. V strahu, da se bodo napadi ponovili, oseba razvije bolj ali manj trajno tesnobno stanje pri?akovanja naslednjega napada, zaradi ?esar se izogiba situacij, v katerih bi bila nemo?na, ?e bi do napada panike res prišlo. Prav to izmikajo?e obnašanje lo?uje agorafobijo od klasi?ne pani?ne motnje.
Agorafobija se navadno razvije takole: nekega dne, ko se ?lovek odpravlja po vsakodnevnih opravkih, nenadoma ob?uti val mo?nega strahu. Srce mu za?ne biti onkraj vsake mere, ?lovek se za?ne tresti, naglo dihati oziroma ima težave, ko želi vdihniti. V tistem trenutku je prepri?an, da se z njim dogaja nekaj groznega, da ima sr?ni napad, da je pred tem, da se mu bo zmešalo … Obupano iš?e varnost, podporo družine, zdravljenje v bolnišnici. Toda zdravnik pri njem ne odkrije nobene bolezni, zato oseba nadaljuje s svojim delom in življenjem, dokler se napad panike ne ponovi. Ko postanejo napadi pogostejši, ?lovek ?edalje ve? razmišlja o njih, pravzaprav ?aka samo še na to, kdaj se bodo ponovili.
No?na mora
Zato se izogiba situacijam, kjer bi se napad lahko zgodil, ali pa takih, kjer bi ga težko obvladal, torej pobegnil ali našel pomo?. ?lovek za?ne spreminjati svoje navade, se izogibati dolo?enim krajem, postopoma pa pride do to?ke, ko se ne znajde niti v svoji neposredni soseski in brez spremstva ne more niti zapustiti doma. To, kar se je za?elo kot neprijetna izkušnja, se spremeni v no?no moro. ?lovek z agorafobijo se ne boji kakega zunanjega vzroka, predmeta ali kraja, ampak ob?utenja grozljive tesnobe napada panike, boji se tega, da bo v množici izgubil nadzor nad sabo. Tudi nepomembna fizi?na ob?utja lahko interpretira kot uvod v katastrofi?no življenjsko grožnjo.
Dodaj odgovor