Na pomo?, jaz sem na dnu!
Bila je na smrt utrujena. Po glavi so ji rojile same ?rne misli. "Kaj bo z mano? Bom umrla? Kaj bo z otroki? Za nobeno rabo nisem ve?." Ni bila sposobna stopiti iz za?aranega kroga in iz dneva v dan je bila bolj obupana. Potem se je utrujenosti in žalosti pridružil še strah. Na koncu je samo ležala, ni hodila iz stanovanja in okolica je ni zanimala. Ni jedla, za higieno ji ni bilo mar, le spala bi. Vsi v družini – tudi ona sama – so mislili, da je lena. Potem je le šla k zdravniku. Ta jo je napotil k psihiatru. Dobila je antidepresive in že po nekaj tednih se je stanje za kan?ek izboljšalo. Sla je na prvi krajši sprehod. Pa ?ez ?as v trgovino. Potem je izvedela za društvo Dam. Poklicala je, se vklju?ila v delo. Spoznala je, da ni sama na svetu, da imajo tudi drugi takšne težave, da ni lena, nesposobna in ni?vredna, ampak da je zbolela za boleznijo, ki ta hip pesti približno petino Slovencev.
Depresija, bolezen ?ustev, bolezen sodobnega ?asa. Bolezen, ki mnoge ljudi pahne v globel, nekatere pa pripelje celo tako dale?, da se v ?rnem brezupu ubijejo. Jo poznate? "Depro".
; javascript:catswindows('images/stories/clanki/1_b1_v.jpg','760','533','Osebje oddelka B1 v Begunjah'))
Nekatere statistike pravijo. da se depresija zgodi vsakomur vsaj enkrat v življenju, vsaj za nekaj dni. Ne vem sicer, ali to drži, vem pa, da so mnogi prepri?ani, da je depresija samo žalost, slaba volja in nekajdnevna muha, ki jo je mo? pregnati s sprehodom, ogledom humoristi?ne nadaljevanke ali sadno kupo. Pa ni ?isto tako. Vsak ?lovek ima nihanja v razpoloženju, depresija pa je bolezen. Resna bolezen, ki je ni mogo?e pozdraviti samo z mo?no voljo in prizadene vsakega petega prebivalca Slovenije – tudi statistike drugih evropskih držav so podobne našim – in jo je treba nujno zdraviti. In ki jo je – to je še posebej razveseljivo – mogo?e tudi ozdraviti. Poti so razli?ne. Prvi korak pa je pri vseh bolj ali manj enak. Obisk pri psihiatru in zdravljenje z antidepresivi. Potem pa se za?ne delo s seboj. Depresija namre? ni samo porušeno kemi?no ravnovesje v možganih, ampak je mnogo ve?. Je posledica neustreznih in avtodestruktivnih vzorcev in prepri?anj, ki jih nosimo v sebi in jih je treba, ?e naj bo zdravljenje trajno u?inkovito, spremeniti.
|
Psihoterapevtski oddelek B1 Psihiatri?ne bolnišnice Begunje
|
Na Psihoterapevtskem oddelku B1 Psihiatri?ne bolnišnice Begunje že devet let s kognitivno vedenjsko terapijo, ki so jo izpopolnili še z mnogimi drugimi izsledki s podro?ja sodobne psihoterapije, uspešno zdravijo depresijo in anksiozne motnje. Predstojnica oddelka, dr. Dragica Resman, psihiatrinja (na sliki), pravi, da brez take ekipe ne bi šlo. Dr. Klemen Rebolj, psihiater, Aleksandra P. Meško, klini?na psihologinja, Pika Ribi? Turk, delovna terapevtka, in negovalna skupina, ki jo vodi Ljubica Vouk, diplomirana medicinska setra. V skupini so še Barbara Žemva, Irena Strin?nik, Vera Ba?i?. Svoje paciente spremljajo tudi še potem, ko je zdravljenja že konec, saj se med zdravljenjem med njimi stkejo vezi, ki nimajo zveze z napotnico, s katero prideš v Begunje na B1. Povpraševanje je veliko, zato je že zdaj ?akalna doba daljša kot šest mesecev. In ?e bo prošenj še ve?? "Ne, o razširitvi oddelka nismo razmišljali," pravi dr. Klemen Reboij. "Naše delo je uspešno tudi zato, ker ga radi opravljamo in ker smo dosegli optimum sodelovanja med pacienti in nami, terapevti. To pa je mogo?e le v skupini petnajstih, ki se zamenja dvakrat na leto." Zdravljenje na oddelku B1 Psihiatri?ne bolnišnice Begunje je mogo?e v okviru zdravstvenega zavarovanja z napotnico, vse dodatne aktivnosti pa so samopla?niške. Vsaka skupina ima prilagojen program, ki ustreza vsem ?lanom skupine. Delamo v glavnem na bazi?nih prepri?anjih pacientov in velikokrat se zgodi, da med terapijo pacienti premagajo hud strah ali se nau?ijo na novo spoštovati same sebe in se spet vklju?ijo v aktivno življenje," pravi dr. Dragica Resman. "Situacij se lotevamo konkretno in tako tudi premagujemo konkretne strahove in zmotna prepri?anja." Lani so peljali svoje paciente na smu?anje. šla je vsa ekipa, za ves dan. Tako so se znebili strahu pred vožnjo v gondoli. In še ?em. Za napotnico prosite svojega psihiatra ali splošnega zdravnika. In vzemite si ?as. Sest mesecev ne boste hodili v službo, vsak dan se boste pripeljali v Begunje in sodelovali v terapiji. Izpolniti boste morali vse naloge, ki vam jih bodo naložili. Te pa niso lahke. Na takšno zdravljenje moraš biti pripravljen. O tem pa naj odlo?i vaš psihiater. In ?e ga še nimate? Potem ga bodisi ne potrebujete bodisi ga boste vsak ?as obiskali. V obeh primerih vam želim vso sre?o. Potrebovali jo boste.
Dodaj odgovor