Raziskovalci iš?ejo poti do sre?nejšega življenja

NEW YORK – Kot motivatorka in izvršna trenerka, Caroline Adams Miller zelo dobro pozna uporabo miselnih vaj za doseganje ciljev. Lansko leto pa jo je mo?no presenetila vaja, ki jo je sama preizkusila.
Vsak ve?er je morala pomisliti na tri dobre stvari, ki so se ji zgodile tistega dne in analizirati, zakaj so se zgodile. To naj bi pove?alo njeno splošno zadovoljstvo.
“Mislila sem, da je preve? preprosto, da bi bilo u?inkovito,” pravi Millerjeva, 44 let iz Bethsede. “Hodila sem na Harvard. Navajena sem na zapletene stvari.”

Millerjeva je vajo prejela za doma?o nalogo pri magisterskem študiju. Kot kroni?ni zaskrbljenec pa se je zavedala, da bi ji morebitni pozitivni u?inki vaje lahko koristili.
Dobila jih je.

“Spremenila se je kvaliteta mojih sanj, vedno z lahkoto zaspim in po?utim se sre?nejša,” pravi.

Rezultati so lahko razli?ni. Vendar je ta vaja ena izmed mnogih, ki so že predhodno mnogo obetale v nedavnih raziskavah o tem, kako lahko ljudje pove?ajo svojo sre?o – ne le za dan ali dva, temve? dolgoro?no. Gre za obširno delo, ki izziva dolgo prisoten skepticizem glede zmožnosti pove?evanja osebne sre?e.

Nasvetov o tem, kako postati sre?en, zagotovo ne manjka, kar lahko vidimo v vsaki knjigarni. Martin Seligman z Univerze v Pensilvaniji je s kolegi zbral ve? kot 100 specifi?nih priporo?il, ki se raztezajo vse od Bude pa do samo-izpopolnitvene industrije 90ih let.

Težava je v tem, da ve?ine knjig na policah ne podpirajo natan?ne raziskave, pravi Sonja Lyubomirsky, psihologinja z Univerze v Kaliforniji, Riverside, ki take raziskave pravkar sama opravlja. (O tem tudi piše svojo knjigo).

Pravi, da je bilo dejansko zelo malo raziskav o tem, kako ljudje postanejo sre?nejši.

Zakaj? Najve?ji razlog zato je po mnenju Sonje Lyobomirsky ta, da je mnogo raziskovalcev tako delo smatralo za brezplodno.

Desetletja je bilo ob?e sprejeto mnenje, da ljudje obti?ijo z neko osnovno nastavitvijo svojega okvira sre?e. Po tej razlagi naj bi dobri ali slabi dogodki v življenju, kot so poroka, povišica, lo?itev ali invalidnost, preprosto zbledeli s ?asom.

Po tej teoriji se nanje navadimo, tako kot s?asoma ne posve?amo ve? pozornosti smradu za kav?em v dnevni sobi. Tako privajanje naj bi torej vsak premišljen poskus za pove?anje okvira osebne sre?e, obsodilo na poraz.

Dva raziskovalca sta leta 1996 zapisala, “Morda je trud, da bi postali sre?nejši prav tako brezupen kot trud, da bi zrasli v višino.”

Nedavne dolgoro?ne študije pa so pokazale, da je okvir sre?e mnogo bolj prilagodljiv, kot pravi prejšnja priljubljena teorija, vsaj v svoji ekstremni obliki. “Izhodiš?e še ni usoda,” prvi psiholog Ed Diener z Univerze v Illinoisu.

Neka nova raziskava, ki prikazuje spremembe v osebni sre?i, je 17 let spremljala tiso?e Nemcev. Pokazala je, da se je približno ?etrtina mo?no spremenila glede na osnovni nivo zadovoljstva v življenju. (Gre za priljubljeno merilo sre?e; nekatere raziskave, denimo, zbirajo podatke, kako se osebe po?utijo ?ez dan.) Skoraj desetina nemških udeležencev je spremenila ocene zadovoljstva za tri ali ve? to?k na lestvici od 0 do 10.

Druge raziskave kažejo vpliv posebnih dogodkov v življenju, ?eprav  rezultati seveda kažejo le povpre?je in ne morejo napovedati, kaj se bo zgodilo dolo?enim posameznikom. Rezultati kažejo dolgoro?na poslabšanja v povezavi z dogodki, kot so resna invalidnost, lo?itev, ovdovelost in odpoved v službi.

Dvig razpoloženja zaradi poroke pa se o?itno porazgubi po približno dveh letih, pravi psiholog Richard E. Lucas iz Michiganske Univerze.

Kaj pa radosti ob rojstvu otrok? Starši se teh let spominjajo z nežnostjo, raziskave pa kažejo, da vzgoja otrok mo?no na?ne zakonsko zadovoljstvo, v svoji najnovejši knjigi “Stumbling on Happiness” pravi Harvardski psiholog Daniel Gilbert. Starši pridobijo na zadovoljstvu, ko otroci zapustijo dom, še pravi.

“Kljub pisanju priljubljenih medijev,” piše, “je edini poznani simptom `sindroma praznega gnezda` pove?ano smehljanje.”

Gilbert pravi, da se ljudje precej motijo v napovedih o tem, kaj naj bi jih osre?ilo. Kljub temu Lucas pravi, da je “ve?ina ljudi ve?ino ?asa sre?nih.” To pomeni, da skupina ljudi, ki uživa relativno dobro zdravje in prihodke, svojo sre?o ocenjuje okrog 7.5 na lestvici od 0 do 10, še pravi.

 A mnogo ljudi  si še zmeraj želi, da bi bili sre?nejši. Kaj lahko storijo? Tukaj nastopijo raziskave, ki jih izvajajo Lyubomirsky, Seligman in drugi.

Vaja pomislite-na-tri-dobre-stvari, ki jo je Millerjeva sprva ozna?ila za tako enostavno, je ena izmed vaj, ki jih testira Seligmanova skupina na Univerzi v Pensilvaniji.