Raziskovalci iš?ejo poti do sre?nejšega življenja

Ljudje jo izvajajo kar sami od sebe, saj nudi takojšnje nagrajevanje, pravi Seligmanova kolegica Acacia Parks. Ljudi prisili, da se bolj osredoto?ajo na dobre stvari, ki so se zgodile in bi jih sicer pozabili zaradi dnevnih razo?aranj, pravi Parksova.

Millerjeva je ugotovila, da je zaradi vaje opazila ve? dobrih stvari v svojem dnevu in sedaj rutinsko našteje 10 ali 20 dobrih stvari, ne le tri.

Drugi pristop, ki zbuja obete v Seligmanovi skupini se osredoto?a na to, da ljudje odkrijejo svoje prednosti s pomo?jo posebnega vprašalnika in izberejo pet najbolj izstopajo?ih. Potem morajo vsak dan v enem tednu uporabiti eno ali ve? svojih prednosti na nov na?in.

Prednosti vklju?ujejo sposobnosti kot je zmožnost poiskati humor v situacijah ali zbujanje entuziazma, priznavanje lepote, radovednost in ljubezen do u?enja. Namen vaje je, da se z uporabo ene od glavnih prednosti lahko na zabaven na?in udeležujemo aktivnosti, ki nam nudijo zadovoljstvo.

To sta dve od petih vaj, ki so jih testirali na ve? kot 500 ljudeh, ki so obiskali spletno stran imenovano “Avtenti?na sre?a” (Authentic Happiness). Seligman in kolegi so lansko leto poro?ali, da sta ti dve vaji pove?ali zadovoljstvo in zmanjšali simptome v šestih mesecih, ko so raziskovalci prou?evali udeležence. U?inek je bil ve?ji pri ljudeh, ki so vaje izvajali redno. Nedavno se je pri?ela še nadaljevalna raziskava.

Prou?ujejo pa tudi nov pristop, po katerem se ljudje trudijo ?imbolj okušati prijetne re?i v življenju, kot sta topla prha ali dober zajtrk, pravi Parksova. še en obetaven pristop zahteva, naj ljudje napišejo stvari po katerih bi radi, da se jih drugi spominjajo, kar jim pomaga v svoje dnevne aktivnosti vnesti tisto, kar je zanje resni?no pomembno, še pravi.

Lyubomirsky medtem preizkuša druge enostavne strategije. “To ni vesoljska znanost,” je rekla.

Na primer, v enem od eksperimentov so udeležencem naro?ili, naj redno vadijo naklju?na prijazna dejanja, kot je recimo pridržanje vrat tujcu ali pomivanje sostanoval?eve posode, v naslednjih 10 tednih. Namen vaje je bil izboljšanje osebne samopodobe in spodbujanje dobrih interakcij z ljudmi.

Udeleženci, ki so izvajali razli?na dejanja, namesto da bi ponavljali vedno ista, so že mesec dni po koncu raziskave pokazali dvig zadovoljstva. Tisti, ki so dejanja izvajali tudi sami od sebe, so se izkazali bolje kot tisti, ki jih niso.

Drugi pristopi, ki so nekaj obetali vklju?ujejo razmišljanje o najsre?nejšem dnevu vašega življenja vedno znova in znova, brez analiziranja, ter pisanje o tem, kakšni boste ?ez deset let s predpostavko, da gre vse, kot bi moralo.

Dolo?ene strategije se pri nekaterih ljudeh bolje obnesejo kot pri drugih, zato je pomembno ujeti pravo razpoloženje, pravi raziskovalka.

še ve? dela pa bo zahtevalo, da ugotovimo kako dolgo trajajo ob?utki sre?e po teh intervencijah, kar bodo pokazale nadaljnje raziskave ljudi še ve? mesecev ali let po poskusu, je rekla Lyubomirskyjeva.

Vsak dolgoro?en u?inek bo najbrž odvisen od tega, ali bodo osebe nadaljevale z dejanji, prav kakor ljudje, ki se priselijo na morje izgubijo navdušenje nad plažami in lepim vremenom, ?e ne gojijo aktivnosti, ki poudarjajo te naravne prednosti, je še rekla.

Diener celo pravi, da sre?a najbrž res temelji na delu in prizadevanju.

“Sre?a je proces, ne kraj,” je sporo?il po e-mailu. “Veliko nas misli, da bomo sre?ni, ?e bomo vse naredili ravno prav, dosegli dolo?ene cilje in okoliš?ine in bo vse dobro… Ko pa nam enkrat res gre vse dobro, še zmeraj potrebujemo nove cilje in aktivnosti. Princeska se ni mogla kar ustaviti, ko je enkrat dobila svojega princa.”

Avtor: Malcolm Ritter
Objavljeno v: AP Science Writer, Sun Nov 26, 6:23 PM ET
Vir: News Yahoo
Avtorske pravice ima 2006 Yahoo! Inc.
Prevod: DAMa

Na spletu:
Seligmanova spletna stran
Lyubomirskyina spletna stran
Dienerjeva spletna stran

Slika: Caroline Adams Miller, motivacijska govorka, naslavlja skupino mladih tekmovalnih plavalcev na Ameriški Univerzi o »sre?i«. Torek, 9. novembra 2006 v  severozahodnem Washingtonu. (AP Photo/Manuel Balce Ceneta)