Stres in imunski sistem

?ustva, ?ustvena energija in imunski sistem
?lovekova energija je pojem, ki se ga šolski medicinci nerodno izogibamo, ?eprav je vsem jasno, da je z energijo povezano veliko tega, kar imamo za odnos zdravje–bolezen. In zakaj izogibanje? Verjetno zato, ker so pred šolsko medicino to podro?je zaznamovali »bioenergetiki«, zato je bila šolska medicina užaljena, prizadeta.   Namesto da bi s svojo metodologijo skušala bioenergijo dovolj temeljito raziskati, se je pustila zmesti zgolj zato, ker je nekdo drug iste pojave že obdeloval na povsem svoj in neznanstven na?in. Vsekekor je to ravnanje, ki opozarja na   na?eto samozavest šolske medicine.

Zato imamo šolski medicinci o povezavi med boleznijo in ?lovekovo notranjo energijo ve?inoma zasebne, metodološko slabo opredeljene vtise. Onkologi znajo pri kavi sicer veliko povedati o optimizmu in zdravljenju raka, kirurgi o celjenju ran pri vedrih, odlo?nih ljudeh, podobno velja za odnos med okužbami in stresnimi situacijami. Tudi pri imunoloških testih je neredko mogo?e opaziti na nevarno znižane vrednosti pri sicer zdravih ljudeh in ni mi treba poudarjati, da taki ljudje že na pogled ne kažejo posebnega optimizma in energi?nosti.

Po drugi strani pa iz prakti?nih izkušenj v glavnem dobro vemo, da zadeve z energi?nostjo, radoživostjo in energijo niso tako zelo zapletene. Nešteto ljudskih rekov in modrosti je mogo?e strniti v nekaj preprostih ugotovitev: ?lovek dobro in brez napora dela tisto, kar ima rad; in še bolj, kadar ga poganja tudi ljubezen do drugega ?loveka, praviloma nasprotnega spola. In kadar ?lovek dela tisto, kar ima rad, ga to polni z veseljem in voljo – torej z energijo.

Je mogo?e te ljudske modrosti prevesti v malo bolj medicinsko izraze? Najprej delo – to je na?rtovana, zavestna dejavnost, ki jo v osnovi opravljamo z možgansko skorjo. Naša možganska skorja dobiva informacije ve?inoma iz zunanjega sveta. Zato je tudi naša zavest, ki nastaja v možganski skorji, v veliki meri izraz zahtev, ki nam jih postavlja okolje. Misli in predstave, ki se jih zavedamo, so ve?inoma v službi našega socialno-kulturnega okolja, ki na ta na?in poskrbi, da je naše ravnanje prilagojeno skupnosti, v kateri živimo. Zato v naši zavesti prevladujejo podobe sveta zunaj nas in tudi sami nase, na svoj obstoj in smisel, gledamo pogosto bolj z »zunanjimi« o?mi kot pa glene na svoje avtenti?ne, individualne potrebe.   

Po drugi strani radoživost, ljubezen in veselje spadajo med ?ustva. ?ustva nastajajo v evolucijsko starih delih možganov, katerih delovanja se ne zavedamo. Vendar je to ve?inski del naših možganov, ki dobiva informacije iz notranjosti našega telesa, iz zunanjega sveta, iz naših preteklih doživetij in iz   naše evolucijske dediš?ine (nagoni, obrazci obnašanj). To je tisti del možganov, ki zbere vse niti in oblikuje najbolj temeljne interese našega bitja. Taki interesi se kažejo kot ?ustva. Vsako ?ustvo je usmeritev pozornosti našega celotnega bitja v nekaj (ali v nekoga), kar je po presoji naših »ve?inskih« možganov naš temeljni interes. Izpolnitev interesa pa je nato prepuš?ena našim zavestnim možganom, ki so sposobni na?rtovati, opazovati, delati.

Naš nezavedni razum v veliki meri usmerja tudi naše obnašanje. Pomembni vzvodi, s katerimi vpliva na obnašanje, so nagoni in ?ustva. S ?ustvi nas nezavedni razum usmerja in tudi obveš?a, kje in kako lahko izpolnimo potrebe, ki zahtevajo izpolnitev. La?en ?lovek bo na ulici podzavestno za?el vedno pozorneje opazovati restavracije, nepotešen moški pa se na isti ulici nenehno ozira za ženskami. Naš nezavedni razum torej s pomo?jo ?ustev usmerja našo pozornost in delovanje tako, da optimalno izpolnjujemo svoje naravne potrebe in s tem vzdržujemo telesno ravnovesje in zdravje.

Iz opisanega je razumljivo, da je naše zdravje mo?no odvisno od delovanja tistega dela možganov, ki zunaj našega zavedanja upravlja naše telo, nas s pomo?jo ?ustev usmerja v izpolnjevanje naših avtenti?nih potreb in nam daje ?ustveno energijo za delo, kadar ga znamo povezati z resni?nimi potrebami in interesi našega bitja. ?e torej znamo poslušati svoja ?ustva in se ustrezno odzivati na svoje okolje in zlasti soljudi, je to najboljše zagotovilo, da bomo pravo?asno zadovoljevali svoje resni?ne, notranje potrebe, od prehranskih do socialnih in ljubezenskih. Na ta na?in telesu omogo?imo vzdrževati primerno ravnovesje v delovanju notranjih organov in organskih sistemov ter že v kali prepre?imo razvoj številnih bolezni, ki so posledica zanemarjanja potreb. To se kmalu za?nejo kazati s številnimi motnjami, od nespe?nosti, motenj hranjenja, seksualnih in razli?nih psihi?ih motenj, do oslabelosti imunskega sistema ter   pove?anega tveganja za okužbe in rakava obolenja.

Radoživost in ob?utek energije je znak, da znamo uskladiti svoje ?ustvene interese s tem, kar v življenju po?nemo – tako službeno kot zasebno. In narobe, ?e smo pri dolo?enem opravilu radoživi, smo lahko prepri?ani, da smo na pravi poti. Za radoživost in energijo je torej po eni strani treba prepoznavati in si priznavati svoja ?ustva. Po drugi strani je treba biti ?ustveno zrel in mo?an, da svoje interese v sodelovanju z drugimi tudi uveljavimo. Kdor ima muhasta, prestrašena, vase zazrta otroška ?ustva, jim z dejanji pa? ne more slediti, ker bi ga to uni?ilo v o?eh okolice. Zato se takim zdi varneje delati zgolj tisto, kar od njih pri?akuje okolica, seveda pa v takšnem delu ni energije in še manj veselja. In ne zdravja.

Bolezni, ki so lahko povezane s ?ustvenimi motnjami

• razbijanje src
• visok krvni tlak
• nizek krvni tlak
• koronarna sr?na bolezen
• astma in druge alergije
• želod?na razjeda
• kroni?no zaprtje
• kroni?na driska in kolitis
• degenerativna revmati?na obolenja
• prevelika telesna teža
• motnje prehranjevanja
• glavobol
• bole?ina v hrbtu in lumbalgija
• rakava obolenja
• virusne okužbe

 
Osebnostne lastnosti, ki so povezane z ve?jo verjetnostjo zdravstvenih motenj zaradi motenj ?ustvovanja (psihosomatskih bolezni)

• nevroti?nost, ki se kaže v zaskrbljenosti, bojaznih, tesnobnosti, anksioznosti, jezi, frustriranosti, osamljenosti, šibkem obvladovanju lastnih impulzov, napetosti, nesproš?enosti, nerazpoloženju, depresivnosti, labilnem ?ustvovanju, preob?utljivosti, razdražljivosti, ob?utkih krivde, nezadovoljstvu z življenjem, iracionalnih prepri?anjih, motnjah v stikih, šibki odpornosti ob stresnih obremenitvah, v fobijah, hipohondriji, odvisnostih, obsesivnosti, nesre?nosti in nesamospoštovanju.
• osebnostni antagonizem, ki se kaže v sumni?avosti, nekooperativnosti in sovražnosti do drugih. 
• nedovzetnost za izkušnje 
• depresivna strukturiranost, ki se kaže kot utrujenost, izguba zanimanja za zunanji svet in dogodke, ob?utki osamljenosti, krivde in brezupa, pasivnost

 
 Osebnostne lastnosti, ki manjšajo verjetnost psihosomatskih bolezni

• ekstrovertiranost, ki se kaže v družabnosti, visoki ravni energije, vedenju, usmerjenem v iskanje doživetij, nagnjenosti k doživljanju pozitivnih ?ustev (veselja, radosti), podjetnosti, optimizmu, aktivnost
• odprtost za izkušnje, ki se kaže v nenehnem osvajanju novega, odprtosti mišljenja, bogati fantaziji, ?ustvovanju in estetskem doživljanju zunanjega in notranjega sveta. 
• zavestnost, ki se kaže v dobri organiziranosti, potrebi po dosežkih, prilagodljivosti, kooperativnosti z drugimi

Objavljeno z dovoljenjem dr. Alojza Ihana
Elektronski vir
Copyright © 2003 Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo. Vse pravice pridržane.