Izganjanje zdravja

Sistemati?no izmišljanje novih bolezni

Farmacevtske družbe in zdravniki sistemati?no odkrivajo nove bolezni. Težave v ?revesju, nelagodje v spolnosti ali mena – s prefinjenimi tržnimi zvija?ami upodabljajo fenomene vsakdanjega življenja kot bolezen. Zdravljenje zdravih ljudi zagotavlja rast medicinske industrije. V za?etku dvajsetega stoletja je za?el zdravnik po imenu Knock iz ljudi izganjati zdravje. Francoz je ustvaril svet, v katerem so obstajali le še pacienti: "Vsak zdrav ?lovek je bolnik, le da tega še ne ve."

Knock je prišel v službo v gorsko vasico Saint-Maurice. Prebivalci so bili zdravi in niso hodili k zdravniku. Obubožani podeželski zdravnik je poskušal potolažiti svojega naslednika in mu je rekel: "Tu imate najboljše stranke, kar jih je. Ljudje vas bodo pustili pri miru."

 

A doktor Knock se ni bil pripravljen vdati v usodo.
Toda kako lahko novinec zvabi vitalne ljudi v svojo ordinacijo? Kakšna zdravila naj predpiše zdravim? Knock je zvija?no laskal vaškemu u?itelju in ga pripravil do tega, da je za?el prebivalcem predavati o nevarnosti mikroorganizmov. Poklical je vaškega bobnarja in dal oznaniti, da vabi novi zdravnik vse ljudi na brezpla?ni pregled – da bi "zajezil srhljivo širjenje bolezni vseh vrst, ki se zadnja leta širijo po naši neko? tako zdravi regiji".

?akalnica se je napolnila. V ordinaciji je Knock ugotavljal ?udne simptome in plahtal naivne vaš?ane, da potrebujejo njegovo stalno oskrbo. Mnogi so odtlej obležali v postelji in tam se jim je kve?jemu še nabrala voda. Na koncu se je vas spremenila v eno samo bolnišnico. Zdravih je ostalo le še toliko ljudi, kolikor jih je bilo potrebnih za nego bolnikov. Lekarnar je obogatel, enako pa gostilni?ar, ?igar gostilna se je spremenila v zasilni lazaret.

Ob ve?erih je Knock navdušeno opazoval morje lu?k, ki so svetile na vseh koncih, v 250 razsvetljenih bolniških sobah, v katerih so – po zdravnikovih navodilih – vtaknili 250 termometrov v za to namenjene telesne odprtine, takoj ko je ura odbila deseto.
Igra v treh dejanjih Knock ali triumf medicine je doživela burno premiero leta 1923 v Parizu. V naslednjih štirih letih so delo francoskega pisatelja Julesa Romainsa izvedli 1300-krat, ga pozneje ve?krat upodobili na filmskem platnu, v šolah pa ga prikazujejo še danes. Predstava doktorja Knocka je neuni?ljiva – njegova uprizorjena medicina živi naprej v resni?nem življenju, v tem, kako se zdravi ljudje spreminjajo v paciente.

Toda v vlogi goljufivega vaškega zdravnika, ki ljudem izbija iz glave zdravje, je neprimerljivo ve?ja mo?: sodobna medicina. Zdravniška združenja in farmacevtske družbe, pogosto ob podpori združenj obolelih, oznanjajo v za?etku novega stoletja novo zdravilstvo, v katerem ni ve? prostora za zdravega ?loveka.

Zato, da ohrani velikansko rast minulih let, mora medicinska industrija vse pogosteje zdravstveno vzeti v roke tudi zdrave. Farmacevtski koncerni, ki delujejo po vsem svetu, in mednarodno povezana združenja zdravnikov na novo definirajo zdravje: spremenljivo življenjsko usodo, za malenkost druga?ne lastnosti ali druga?no vedenje od obi?ajnega sistemati?no razglašajo za bolezen. Farmacevtska podjetja podpirajo odkrivanje bolezenskih slik in tako ustvarjajo nove trge za svoje izdelke.

Tako se je leta 1998 na primer prvi? pojavil "sindrom Sisi": v enostranskem oglasu podjetja SmithKline Beecham. Po mnenju koncerna so pacienti depresivni in jih je treba po potrebi zdraviti z zdravili, ki delujejo na psiho. Premagala naj bi bolezensko pobitost, spodbudila aktivnost in pozitiven odnos do življenja. Sindrom potrtosti so imenovali po avstrijski cesarici Elizabeth (Sisi), ker da je utelešala ta tip bolnika. Odtlej so mediji sprejeli izraz, širijo pa ga tudi psihiatri. Danes je baje samo v Nem?iji že tri milijone obolelih s sindromom Sisi.

Psihiater Markus Burgmer in njegovi sodelavci z univerzitetne klinike v Münstru so pred kratkim razkrinkali vsesplošno žalost kot iznajdbo industrije. Z analizo strokovne literature so razkrili, da bolezenska slika nima znanstvene podlage. Niti omenjanja sindroma Sisi v medijih – med drugim je izšla o njem celo poljudnoznanstvena knjiga – so vodile do podjetja za stike z javnostjo, imenovanega Wedopress, za njim pa stoji neki izdelovalec zdravil.

Pri Wedopressu si danes štejejo v ?ast, da so »sprožili medijsko kanonado o novi depresiji«. Pri podjetju povzemajo takole: "Sindrom Sisi se je uveljavil kot poseben izraz depresije, sprejeli so ga zdravniki in pacienti."

še en primer. Podjetji Jenapharm in Dr. Kade/Besins Pharma poskušata razširiti glas o bolezni, ki naj bi domnevno napadala milijone moških v najboljših letih: angleško imenovani aging male sindrome, sindrom moškega staranja ali moško menopavzo. Podjetji sta spravili v tek inštitute za mnenjske raziskave, agencije za odnose z javnostjo, oglaševalce, profesorje medicine in novinarje, da bi oznanile moško meno kot resno in razširjeno bolezen. Na tiskovnih konferencah so objokovali "zahrbtno izgubo" moške hormonske produkcije. Povod za kampanjo je bil prihod dveh hormonskih preparatov na trg.

"Zvito in tudi nekoliko nizkotno je prepri?evati ljudi, da imajo nekaj, o ?emer prej sploh niso vedeli, da obstaja," pravi Jacques Leibowitch, zdravnik v bolnišnici Raymond Poincare v bližini Pariza.

Diagnoze v industrijsko razvitih državah so se groteskno razširile. Zdravniki menijo, da so pri homo sapiensu odkrili okrog 30.000 raznih nalezljivih bolezni, sindromov, motenj in obolenj. Za vsako bolezen obstaja tableta – in vse pogosteje obstaja tudi za vsako tableto bolezen. V angleš?ini že obstaja poseben izraz za ta fenomen, disease mongering, trgovanje z boleznijo.
Izumitelji bolezni služijo denar na zdravih ljudeh, ki jih prepri?ajo, da so bolni. Medicinska strokovna združenja in združenja obolelih ter farmacevtska podjetja v medijskih kampanjah, ki se kar ne kon?ajo, opozarjajo javnost na motnje, ki so domnevno zelo hude in jih zdravimo precej manjkrat, kakor bi jih morali: socialne fobije, odvisnost od interneta, zvišana stopnja holesterola, depresije, ?ezmerna telesna teža, menopavza, predhipertonija, revmatizem mehkih tkiv, sindrom razdraženosti ?revesja ali erekcijske disfunkcije.

Ärzte Zeitung (Zdravniški ?asopis) opozarja, da "ogroža dve tretjini 45-letnih moških v Porurju infarkt". Ve? kakor trije milijoni Nemcev bolehajo za kroni?nim sindromom utrujenosti (chronic fatigue syndrome), trdi düsseldorfski Medical Press – in zraven sramežljivo dodaja, da ne jam?i za številko. Društvo za medicino prehrane in dietetiko iz Aachna je šlo še dlje: preprosto razglaša, da "so vsi ljudje v Nem?iji prizadeti zaradi pomanjkanja vitaminov".

Vsak peti o?e, ki je sicer zanesljiv in potrpežljiv z otroki, enkrat v življenju zboli za pravkar odkritim »sindromom tigra v kletki«, zatrjujeta profesor splošne medicine iz Münstra Klaus Wahle in podjetje za stike z javnostjo Medical Consulting Group. Zaradi doslej neznane, specifi?ne nerazpoloženosti se o?etje "ne znajo ve? pravilno odlo?ati in se neprestano prepirajo z vsemi po vrsti, tako kakor tiger, zaprt v kletki". V tem primeru lahko menda pomagajo k ponovnemu ravnovesju v možganih zdravila, ki vplivajo na psiho, in izvle?ki šentjanževke.
51 odstotkov ljudi trpi za "refleksnimi simptomi prizadetosti kakovosti življenja", oznanja neka splošna zdravnica iz Bavarske – in misli pri tem na zgago.

Na neki zasebni kliniki v Kölnu so prešteli, da je v Nem?iji natanko 822.595 ljudi s hiperhidrozo: prizadeti se potijo, domnevno tako mo?no, da potrebujejo zdravniško pomo?.

Tudi nemški upokojenci na Mallorci so zreli za otoškega zdravnika: kljub ?udoviti okolici – ali pa morda prav zaradi nje – se pojavlja pri njih "rajska depresija". To bolezen je baje opazoval v son?ni španiji službujo?i psihoterapevt Eckhard Neumann.

Podobno grozljiva se zdi leisure sickness, bolezen brezdelja, patološka nesposobnost za brezdelje. Nizozemec Ad Vingerhoets meni, da imajo to bolezen trije odstotki ljudi. Simptomi segajo od utrujenosti, glavobola in bole?in v sklepih do bruhanja in depresije. Izogibati se je treba po?itniškim krajem, ker tam bolezen razsaja še posebno silovito.

Že samo pripadnost ženskemu spolu obravnavajo zdravniki kot telesno bolezen. Podjetja nagovarjajo dekleta, na primer v brezpla?nih revijah, ki ležijo v ?akalnicah ginekoloških ambulant. »Ko se dogovarjate za naslednji obisk, povprašajte za termin za najstnice,« svetuje listi? Women's Health, ki po navedbi v impresumu izhaja z "izklju?no podporo družbe z omejeno odgovornostjo Grünenthal". V uvodniku piše: "Ginekolog je spremljevalec v vseh življenjskih obdobjih in pogosto prehodi s svojimi pacientkami celotno življenjsko pot – od mladih let do starosti."

Vsa prelomna obdobja v ženskem življenju so že zdavnaj preoblikovali v medicinske težave. Ve?ina prihodnjih nemških mater sodi med rizi?ne nose?nice, število carskih rezov na materino željo pa raste. Vsako leto odstranijo 160.000 maternic, pri ?emer je po mnenju izvedencev vsaj 60.000 posegov odve?nih. Dnevi menstruacije ("predmenstrualni sindrom") in seveda ?as mene so spremenjeni v medicinske poskuse: vsaka ?etrta nemška ženska, starejša od štirideset let, jemlje estrogenske preparate, ?eprav se koristi uporabe znanstveno ne dajo dokazati.

Potem ko se izumljena bolezen zasidra v zavesti ljudi, se zdi pacientom in zdravstvenemu zavarovanju samoumevno, da so z njo povezani zdravila in terapije. Tudi z aktualno reformo zdravstva zamujamo priložnost, da bi pometli z izumljanjem bolezni – ni ovir za zakonsko zagotovljeno izkoriš?anje socialnega zavarovanja, a tudi lahkovernih samopla?nikov. Medtem ko ?ez vse meje naraš?ajo?i stroški preobremenjujejo zdravstveni sistem, gre podjetjem v farmacevtski industriji odli?no. Leta 2002, med splošno krizo, je dobi?ek desetih najve?jih farmacevtskih podjetij spet zrasel za ?ednih trinajst odstotkov. Bogata panoga nameni za oglaševanje ve? denarja kakor za raziskave. Za utrjevanje položaja na trgu namenijo veliki farmacevti tretjino svojega izkupi?ka in tretjino zaposlenih.

Korak za korakom pri tem napihujejo bolezni ali si jih preprosto izmišljujejo. "Oglaševalci stvari vedno zelo poživijo, to je vendar naravno navdušenje," je pojasnil Fred Nadjarian, šef podjetja Roche v Avstraliji za British Medical Journal. Konec devetdesetih je hotela družba oglaševati antidepresiv aurorix, ki naj bi pomagal pregnati socialno fobijo ali strah pred družbo, domnevno bolezensko obliko plahosti. V sporo?ilu za medije, ki ga je sponzoriral Roche, so trdili, da trpi zaradi sindroma, ki »uni?uje dušo«, ter se da zdraviti z vedenjsko terapijo in z zdravili, milijon Avstralcev.