Na udaru so ljudje z roba

število duševnih obolenj naraš?a. Vse pogostejša so in vse ve? ljudi ohromijo. Ne samo v Sloveniji. Ne samo v vzhodnoevropskih, bivših komunisti?nih državah, katerih prebivalstvo prav ta hip na lastni koži ob?uti bremena in negotovosti tranzicije. Naraš?a tudi v Zahodni Evropi, v razvitem svetu, v tretjem svetu, povsod po svetu. Okoli milijon ljudi vsako leto stori samomor. Med 10 in 20 milijoni jih neuspešno poskusi kon?ati svoje življenje. 24 milijonov ljudi trpi za shizofrenijo. Nadaljnjih 50 milijonov jih ima epilepsijo. Drugih 70 milijonov ljudi je odvisnih od alkohola… Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ta hip okoli 450 milijonov ljudi vsepovsod po svetu trpi za duševnimi ali nevrološkimi motnjami, ali pa psihosocialnimi težavami, izvirajo?imi iz zlorabe drog in alkohola.

Duševna obolenja so univerzalna. Prizadevajo ljudi vseh dežel in vseh družb, posameznike vseh starosti, starce in otroke, moške in ženske, bogate in revne, podeželane in meš?ane. Toda ne prizadevajo vseh enako.

Po besedah dr. Mojce Dernovšek s Psihiatri?ne klinike v Ljubljani so bolj ogroženi ljudje z nižjo izobrazbo, slabšim socialnim statusom, nezaposleni, ljudje z družbenega obrobja, nasploh deprivilegirani: "Po vseh raziskavah je delež duševnih motenj pri njih najve?ji. Razloga za to sta dva: ker so ljudje z duševnimi motnjami v ta razred padli ali ker so se vanj generirali. Ljudje z duševnimi motnjami teže uspejo v življenju. Veliko duševnih motenj se pri?ne že zelo zgodaj, že v obdobju adolescence. Ti ljudje zato težko zaklju?ijo šolanje, imajo težave pri zaposlitvi, zaradi ?esar ne izpolnijo svojih potencialov in pristanejo v nižjem socioekonomskem razredu, kot je bil ta, iz katerega so izšli. To je teorija drsenja navzdol, po kateri ljudje zaradi duševne motnje v življenju dosežejo manj, kakor bi lahko. ?e ljudje zbolijo kasneje v življenju, ko so že dosegli dolo?eno socialno uvrstitev, so zaradi svoje duševne motnje degradirani in spet zdrsijo navzdol: izgubijo službo ali so premeš?eni na nižja, slabše pla?ana delovna mesta. ?e pa že izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo spet manj možnosti in so slabše opremljeni, da bi uspeli v življenju. Zaradi te svoje deprivilegiranosti so bolj izpostavljeni stresom in s tem ve?ji možnosti, da bodo odreagirali s kako od duševnih motenj."
Ker so duševne motnje pogostejše pri ljudeh, ki so revni, nezaposleni, socialno in druga?e marginalizirani, naj bi ljudje, žive?i v državah blaginje, socialnih državah, imeli manj duševnih motenj. "To," razlaga dr. Vesna švab s Psihiatri?ne klinike v Ljubljani, "je tudi del primarne preventive: da država s politi?nimi ukrepi, ki zagotavljajo blaginjo, zmanjša pogostnost duševnih obolenj. V tem pomenu je ve?je število duševnih motenj pri nas verjetno povezano tudi s tranzicijo."

Drugi razlog naraš?anja števila duševnih motenj je vse daljša življenjska doba in zaradi tega splošno staranje prebivalstva. "Duševne motnje so v starosti nasploh bolj verjetne," razlaga dr. Vesna švab. "V odraslem obdobju je laže premagovati duševne stiske kakor v starosti, ko ljudje postanejo bolj osamljeni, revnejši in svojega ?asa ne morejo ve? zapolnjevati tako, kot so ga v delovni dobi. To je tudi ?as, ko se pri?no pojavljati biološke spremembe, kot so na primer spominske motnje. Zlasti demence so zaradi tega pogostejše."

Tretji razlog pove?evanja števila duševnih bolezni naj bi bile migracije. Ljudje, ki se selijo, ekonomski migranti ali pa begunci, so bolj izpostavljeni duševnim motnjam. ?im ve? ljudi se seli, ve?ja je pogostnost duševnih motenj. Selitev potegne za seboj radikalno spremembo okolja, kulture, družbe, navad in s tem stres. Je eden od razlogov pove?evanja števila duševnih motenj sama globalizacija?

Toda, hkrati dodaja dr. Vesna švab: "število duševnih motenj naraš?a povsod po svetu. Ne ve se natanko, zakaj."

Ne naraš?a število vseh duševnih obolenj. Nekatera sploh ne, ampak njihovo število ostaja konstantno. Spet tretje oblike duševnih motenj celo izginjajo.

število shizofrenij in bipolarnih motenj (po starem: mani?nih depresij – op. p.) se ne spreminja. "Izgleda," razlaga dr. Vesna švab, "da je tu biološka, genetska osnova dovolj odlo?ujo?a." Za shizofrenijo zboleva odstotek ljudi – vsak stoti ?lovek. "Kar je bolj pomembno in ?esar ljudje ne vedo, je, da 10 odstotkov ljudi s shizofrenijo umre zaradi samomora. Nasploh so samomori dale? najpogostejši med ljudmi, ki so se kdaj zdravili zaradi duševne motnje. Ti predstavljajo najbolj ranljivo skupino. Veliko samomorov, tudi pri shizofrenijah, je bilan?nih. Ni tako, da bi posameznikom, kot si predstavljamo, notranji glas rekel, naj se vržejo skozi okno. Ne, posamezniki seštejejo dobre in slabe plati življenja s ponavljajo?o se duševno boleznijo in pridejo do sklepa, da nima smisla – in se odlo?ijo za smrt. Za kon?anje življenja se odlo?ijo v obdobju med dvema izbruhoma bolezni, v fazi, ko so zdravi."

Nekatere oblike duševnih motenj izginjajo ali pa postajajo vse redkejše. "Izginjajo tipi?no freudovske duševne motnje, kot so na primer histerije," razlaga dr. Martina Tomori s Centra za mentalno zdravje in predstojnica katedre za psihiatrijo na medicinski fakulteti. "Histeri?ne gluhosti, hromosti prakti?no ni ve?. Ni pa manj obsesivno-kompulzivnih motenj, prisilnih nevroz. Te so resna težava, a so bolj ozdravljive, kot so bile, delno tudi zaradi u?inkovitejše medikacije. Tudi nekatere oblike shizofrenije so manj pogoste; ali posamezne klini?ne slike kot na primer katatonija, v kateri je bolnik obstal in ure in ure nepremakljivo strmel predse."

?e nekatere duševne motnje ostajajo enako pogoste kot pred ?asom in je njihova pogostnost v Sloveniji povsem primerljiva z njihovo pogostnostjo v drugih državah, ?e torej kot po nekakšni biološko-genetski nujnosti vznikajo v enakem številu skoraj ne glede na stopnjo družbenega razvoja in vrsto družbene ureditve, pa se, na drugi strani, pove?uje število duševnih motenj, ki so, kot pravi dr. Martina Tomori, "reaktivne, ki se razvijejo kot odziv na razmere v okolju. V?asih so jih imenovali nevrotske motnje." Ve? je zlasti depresij in razli?nih depresivnih stanj.
Depresije so nasploh najpogostejša oblika duševnih motenj. Ve? kakor desetino (12 odstotkov) prizadetosti, oviranosti, zmanjšanih zmožnosti zaradi duševnih obolenj povzro?ijo depresije. Sledijo jim – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije – alkoholne in druge odvisnosti, shizofrenije, epilepsije, Alzheimerjeva bolezen, duševna manj razvitost ter otroške in adolescentne motnje.