Pripombe in predlogi Koordinacije NVO k predlogu Zakona o duševnem zdravju

86. ?len

(1) Na?rt nadzorovane obravnave so zdravstveni programi ter storitve z  njihovimi izvajalci, ki se opravljajo v nadzorovani obravnavi in ga na predlog koordinatorja nadzorovane obravnave sprejme psihiatri?na bolnišnica.
 
(2) Na?rt nadzorovane obravnave, na predlog koordinatorja nadzorovane obravnave, sprejme psihiatri?na bolnišnica.

(3) Financiranje stroškov priprave in izvajanja na?rta nadzorovane obravnave v delu, ki se nanaša na socialno varstvo, v skladu s predpisi s podro?ja socialnega varstva, zagotovi minister za socialno varstvo.

(4) Financiranje stroškov priprave in izvajanja na?rta nadzorovane obravnave v delu, ki se nanaša na zdravstveno varstvo, se zagotovi v skladu s predpisi s podro?ja zdravstvenega varstva in zavarovanja.

3.4. Evidence o nadzorovani obravnavi

87. ?len

O  nadzorovani obravnavi se vodijo evidence v skladu s posebnim zakonom.

4. OBRAVNAVA V SKUPNOSTI

4.1. Pogoji za obravnavo pacientov v skupnosti

88.?len

(1) Obravnava v skupnosti je opravljanje dejavnosti pomo?i osebam, ki ne potrebujejo zdravljenja oziroma ki ve? ne potrebujejo zdravljenja v  psihiatri?ni bolnišnici ali nadzorovani obravnavi in predstavlja pomo? pri rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vklju?evanju v vsakdanje življenje na podlagi na?rta obravnave.

(2) V skupnosti se obravnava pacient, ki v obravnavo privoli in potrebuje pomo? in podporo pri izvenbolnišni?nem zdravljenju, pri vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vklju?evanju v družbeno življenje.

(3) O potrebnosti in upravi?enosti obravnave v skupnosti odlo?i delovna skupina za obravnavo v skupnosti iz drugega odstavka 89. ?lena tega zakona. 

(4) Podrobnejše pogoje za obravnavo v skupnosti dolo?i minister za socialno varstvo s soglasjem ministra.

4.2. Na?rt storitev

89. ?len

(1) Za pacienta, ki se obravnava v skupnosti, se izdela na?rt storitev.

(2) Na?rt storitev pripravi koordinator storitev v sodelovanju s pacientom in delovno skupino za obravnavo v skupnosti, ki je sestavljena iz psihiatra, patronažne sestre, predstavnika nevladnih organizacij, najbližjo osebo in drugih, ki lahko vplivajo na potek obravnave v skupnosti.

(3) Koordinator storitev in izvajalci na?rta storitev so pri izvajanju na?rta dolžni sodelovati.

(4) Financiranje stroškov na?rtovanja in izvajanja storitev v delu, ki se nanaša na socialno varstvo, v skladu s predpisi s podro?ja socialnega varstva, zagotovi minister za socialno varstvo.
(5) Financiranje stroškov na?rtovanja in izvajanja storitev v delu, ki se nanaša na zdravstveno varstvo, se zagotovi v skladu s predpisi s podro?ja zdravstvenega varstva in zavarovanja.

4.3. Koordinator  storitev

90. ?len

(1) Koordinator storitev je strokovni delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec), ki pripravi, koordinira in nadzira izvajanje na?rta storitev v obravnavi v skupnosti.

(2) Koordinator storitev mora imeti visoko ali univerzitetno izobrazbo zdravstvene, psihološke, socialne, pedagoške ali druge ustrezne smeri in opravljen izpit, katerega vsebino, pogoje in na?in opravljanja dolo?i minister za socialno varstvo, v soglasju z ministrom.

(3) Poleg priprave na?rta storitev iz drugega odstavka 89. ?lena tega zakona, koordinator storitev usklajuje in koordinira njegovo izvajanje.

(4) Koordinator storitev svoje naloge iz prejšnjega odstavka opravlja obzirno ter tako, da pacient zaradi tega ne bo izpostavljen neprijetnostim.

91. ?len

(1) Koordinator storitev ima pravico do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem nalog iz 89. ?lena tega zakona.

(2) Tarifo za pla?evanje nagrade iz prejšnjega odstavka dolo?i minister za socialno varstvo.
(3) Financiranje stroškov koordinatorja storitev se zagotovi iz sredstev ministrstva za socialno varstvo.
92. ?len

(1) Koordinatorja storitev za obravnavo v posamezni skupnosti imenuje in razrešuje minister za socialno varstvo.

(2) Minister za socialno varstvo, razreši koordinatorja storitev, ?e ravna v nasprotju s tem zakonom ali sam tako zahteva.

93. ?len

(1) Zaradi izvajanja pomo?i pacientom, ministrstvo za socialno varstvo vodi seznam koordinatorjev storitev, ki vsebuje naslednje podatke:
–    osebno ime,
–    datum in kraj rojstva,
–    EMŠO,
–    stopnjo in vrsto izobrazbe,
–    naslov, na katerem je dosegljiv,
–    datum imenovanja,
–    število oseb, ki jih v dolo?enem obdobju obravnava.

(2) Koordinator storitev vsako spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka nemudoma sporo?i ministrstvu za socialno varstvo.

94. ?len

Izvedba zdravstvenih ukrepov iz 7. ?lena tega zakona se dokumentira v posebni evidenci, ki vsebuje naslednje podatke:
–    pisno soglasje pacienta oziroma zakonitega zastopnika ali skrbnika,
–    mnenje drugega zdravnika,
–    šifra pacienta, pri katerem je bil zdravstveni ukrep uporabljen oziroma izveden,
–    navedbo funkcije osebe, ki je bila obveš?ena o zdravstvenem ukrepu,
–    datum uvedbe in ?as trajanja zdravstvenega ukrepa.

IV. UPRAVNI NADZOR

95. ?len

(1) Upravni nadzor nad izvajanjem dolo?b tega zakona pri izvajalcih psihiatri?nega zdravljenja opravlja ministrstvo v skladu  s predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost.

(2) Upravni nadzor nad izvajanjem dolo?b tega zakona pri izvajalcih socialno varstvenih programov in storitev ter obravnave v skupnosti opravlja ministrstvo za socialno varstvo, v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.

V. INŠPEKCIJSKI NADZOR

96.?len

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem prvega odstavka 4. ?lena, drugega in tretjega odstavka 33. ?lena, tretjega odstavka 49. ?lena, prvega odstavka 64. ?lena, ?etrtega odstavka 85. ?lena, prvega odstavka 86. ?lena, prvega in ?etrtega odstavka 18. ?lena, petega odstavka 10. ?lena in  šestega odstavka 24. ?lena tega zakona pri izvajalcih psihiatri?nega zdravljenja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije.

(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pri izvajalcih socialno varstvenih programov in storitev ter obravnave v skupnosti opravlja Inšpektorat za socialno varstvo.

VI. POSEBNE DOLO?BE

97. ?len

Dolo?be 8. do 24. ?lena tega zakona veljajo tudi za osebe, ki so bile v psihiatri?no bolnišnico privedene na podlagi odlo?be o izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatri?nega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po dolo?bah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno pre?iš?eno besedilo) in Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno pre?iš?eno besedilo).

VII. KAZENSKE DOLO?BE

98. ?len

(1) Z globo od 4.100 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost  oziroma pravna oseba, ki opravlja socialno varstveno dejavnost, ?e:
–    ne izpolnjuje kadrovskih, tehni?nih in prostorskih pogojev iz 4. ?lena tega zakona,
–    zdravi pacienta v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve v nasprotju s 34. ?lenom tega zakona,
–    sprejme pacienta v varovani oddelek v nasprotju z 70. ?lenom tega zakona,
–    ne dolo?i koordinatorja nadzorovane obravnave (prvi odstavek 82. ?len tega zakona),
–    ne sprejme na?rta nadzorovane obravnave (prvi odstavek 86. ?lena tega zakona),
–    nima objavljenega posebnega seznama pravic v skladu z drugim odstavkom 9.?lena tega zakona,
–    ne zagotovi zastopnika v skladu s 17. ?lena tega zakona,
–    ne zagotovi pisarniških prostorov v skladu z tretjim odstavkom 21. ?lena tega zakona,
–    ne omogo?i dostopa do prostorov zastopniku v skladu s ?etrtim odstavkom 18. ?lena tega zakona,
–    ne omogo?i uveljavljanje pravic do dopisovanja, obiskov in uporabe telefona v skladu z 75. ?lenom tega zakona,
–    omejuje pravico do komuniciranja s sodiš?em, odvetnikom in koordinatorjem nadzorovane obravnave (prvi odstavek 10. ?lena),
–    ne obvesti zastopnika o omejitvi pravic po tem zakonu (sedmi odstavek 10. ?lena),
–    omeji pacientu pravice do svobode gibanja (16. ?len).

(2) Z globo od 200 do 2100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 50 do 1000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega ?lena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

99.  ?len

Z globo od 200 do 2.100 eurov  se kaznuje za prekršek direktor psihiatri?ne bolnišnice, ?e:
–    ne obvesti sodiš?a v skladu z tretjim odstavkom 33. ?lena tega zakona,
–    ne ravna v skladu s prvim odstavkom 53. ?lena tega zakona,
–    ne ravna v skladu s 64. ?lenom tega zakona,
–    ne zagotovi izvajanje ukrepov v skladu s petim odstavkom 85. ?lena tega zakona.

100.  ?len

Z globo od 200 do 2100 eurov  se kaznuje za prekršek zdravnik kot posameznik, ?e:
–    ne obvesti direktorja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 33. ?lena tega zakona,
–    ne ravna v skladu s prvim odstavkom 48. ?lena tega zakona,
–    ne napoti pacienta v oddelek pod posebnim nadzorom v skladu z drugim odstavkom 48. ?lena tega zakona,
–    ne obvesti najbližje osebe, zastopnika in zakonitega zastopnika v skladu z ?etrtim odstavkom 48. ?lena tega zakona,
–    ni prisoten oziroma ne dolo?i zdravstvenega delavca pri prevozu osebe v skladu z tretjim odstavkom 49. ?lena tega zakona,
–    ne ravna v skladu z  52. ?lenom tega zakona,
–    ne izda odredbe v skladu s 13. ?lenom tega zakona.

101. ?len

(1) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator nadzorovane obravnave, kot posameznik, ?e ne ravna v skladu  s 85. ?lenom  tega zakona.

(2) Z globo od 200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek zastopnik, ?e ne posreduje podatkov iz drugega odstavka 23. ?lena tega zakona.

(3) Z globo od   200 do 2.100 eurov se kaznuje za prekršek koordinator storitev, ?e:
–    ne pripravi na?rta storitev v skladu s prvim odstavkom 90. ?lena tega zakona,
–    ravna v nasprotju z drugim odstavkom 91. ?lena tega zakona,
–    ne posreduje podatkov iz drugega odstavka 93. ?lena tega zakona.

VIII. PREHODNE IN KON?NA DOLO?BA

102. ?len

(1) Predpisi iz tega zakona se sprejmejo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Mrežo izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje iz 3. ?lena tega zakona dolo?ita minister in minister za socialno varstvo v roku šest mesecev od sprejema Nacionalnega programa.

(3) Minister za socialno varstvo imenuje zastopnike in koordinatorje storitev     najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(4) Minister imenuje koordinatorje nadzorovane obravnave v enem letu od uveljavitve tega zakona.

103. ?len

Izvajalci psihiatri?nega zdravljenja, izvajalci socialno varstvenih programov in storitev in izvajalci obravnave v skupnosti uskladijo svojo dejavnost v skladu s tem zakonom v dveh letih od sprejema podzakonskih predpisov iz 4. ?lena tega zakona.

104. ?len

Nacionalni program iz 5. ?lena tega zakona Vlada Republike Slovenije predloži v sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije v enem letu od uveljavitve tega zakona.

105. ?len

Sodni postopki, ki so se za?eli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaklju?ijo po dolo?bah tega zakona.

106. ?len

Z dnem, ko se za?ne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati dolo?be 70. do 81. ?lena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 – popr.; Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ in 131/03 – odl. US) in dolo?ba 49. ?lena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno pre?iš?eno besedilo).

107. ?len

Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2009.

 

3. OBRAZLOŽITEV

K 1. ?lenu

Besedilo ?lena dolo?a okvir vsebine zakona, ki ureja sistem obravnave duševnega zdravja, vklju?no z opredelitvijo postopkov za sprejem na zdravljenje in obravnavo v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, varovani oddelek socialno varstvenega zavoda v nadzorovano obravnavo in v obravnavo v skupnosti. Dolo?a tudi pravice pacientov med zdravljenjem v oddeleku pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ter v nadzorovani obravnavi. V navedenih oblikah zdravljenja in obravnave se praviloma izvaja omejitev pravice do osebne svobode (prvi odstavek 19. ?lena Ustave RS), pravice do varstva duševne integritete (35. ?len Ustave RS), pa tudi pravice do prostovoljnega zdravljenja, saj tretji odstavek 51. ?lena Ustave RS zagotavlja tako pravico do zdravljenja, kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Ustava omogo?a možnost omejitve pravice do osebne svobode le v primeru, ko so v zakonu dolo?eni primeri in postopek, v katerih je mogo?e ?loveku odvzeti prostost (drugi odstavek 19. ?lena Ustave RS), tretji odstavek 51. ?lena Ustave RS pa dopuš?a, da se z zakonom dolo?i izjeme od na?ela prostovoljnega zdravljenja. Legitimen cilj oziroma namen prisilnega pridržanja in zdravljenja je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni povzro?a sebi ali/in drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je bilo pridržanje oziroma zdravljenje odrejeno.
Predlog zakona dolo?a tudi razmerje z zakonom, ki ureja pravice pacientov v mreži javne zdravstvene službe in pri zdravnikih zasebnikih. V primerih, ko se bolniku ne omejujejo njegove pravice, zlasti pravica do svobode gibanja in zdravljenja, so pravice psihiatri?nih bolnikov iste kot to velja za vse ostale paciente. Vse pravice, ki jih ima oseba kot uporabnik zdravstvenih storitev ter postopke uveljavljanja teh pravic, ureja zakon o pacientovih pravicah.

K 2. ?lenu

V 2. ?lenu predloga zakona so razloženi posamezni pojmi, ki se uporabljajo v zakonu.

K 3. ?lenu

V tem ?lenu je opredeljena mreža izvajalcev programov in storitev s podro?ja duševnega zdravja. Mreža zajema izvajalce psihiatri?nega zdravljenja, izvajalce socialno varstvenih programov in izvajalce programov obravnave v skupnosti.
Med izvajalce psihiatri?nega zdravljenja zakon šteje psihiatri?ne bolnišnice, klinike, psihiatri?ne ambulante, ki praviloma delujejo v okviru psihiatri?nih bolnišnic ali drugih zdravstvenih zavodov in ambulante izbranih osebnih zdravnikov. Ti izvajalci opravljajo zdravstveno dejavnost psihiatri?nega zdravljenja, ki vklju?uje predvsem krizne intervencije, diagnostiko in zdravljenje duševnih motenj, izvajajo pa tudi interdisciplinarno obravnavo pacientov v sodelovanju z drugimi izvajalci v mreži.

Izvajalci socialno varstvenih programov in storitev so socialno varstveni zavodi, centri za socialno delo in druge pravne in fizi?ne osebe s koncesijo. Izvajalci socialno varstvenih programov opravljajo predvsem institucionalno varstvo, ki obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo kot tudi zdravstveno varstvo v skladu s predpisi s podro?ja zdravstvene dejavnosti, izvajajo pa tudi interdisciplinarno obravnavo pacientov v sodelovanju z drugimi izvajalci v mreži.

Predlog zakona dolo?a tudi izvajalce programov obravnave v skupnosti ter posebej opredeljuje nekatere programe, ki jih v okviru obravnave v skupnosti opravljajo nevladne organizacije v sodelovanju z drugimi izvajalci v mreži. Nevladne organizacije so sicer že razvile vrsto dejavnosti, ki bi lahko pomenile dopolnitev obstoje?ih javnih služb na podro?ju socialnega in zdravstvenega varstva. Namen zakonodajalca je, da se obstoje?a dejavnost ohrani oziroma razvije ter vklju?i v sistem varstva duševnega zdravja v skladu s strategijo in akcijskim na?rtom nacionalnega programa iz 5. ?lena tega zakona. Primeri dobre prakse v drugih državah dokazujejo, da lahko nevladne organizacije s svojim lokalnim delovanjem postanejo pomemben ?len v mreži za duševno zdravje.

Namen predlagatelja zakona je, da z vzpostavitvijo mreže izvajalcev programov in storitev s podro?ja duševnega zdravja poveže delovanje razli?nih služb. Sodobna obravnava duševnih motenj zahteva spremljanje bolnika tudi po odpustu iz psihiatri?ne bolnišnice in ni ve? zgolj problem medicinske stroke. Za nepretrgano obravnavo v lokalnem okolju je potrebno zagotoviti mrežo socialnih, zdravstvenih, rehabilitacijskih, izobraževalnih storitev in poklicno usposabljanje v skupnosti oziroma lokalnem okolju.

K 4. ?lenu

Predpisano je, da bodo podrobnejši kadrovski, tehni?ni in prostorski pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati izvajalci v mreži storitev in programov za duševno zdravje dolo?eni s podzakonskim aktom ministra, pristojnega za zdravje oziroma ministra, pristojnega za socialno varstvo. 

Posebni kadrovski, tehni?ni in prostorski pogoji bodo dolo?eni za otroke in mladoletne osebe. 29. ?len Priporo?ila Odbora ministrov državam ?lanicam Sveta Evrope (Priporo?ilo Rec/2004/ 10) dolo?a, da mladoletna oseba ne sme biti hospitalizirana v objektu, kjer so hospitalizirane tudi odrasle osebe, razen ?e bi bilo to zanjo koristno.

K 5. ?lenu

V tem ?lenu se uvaja pomembno novost in sicer, da se na podro?ju preventive, psihiatri?nega zdravljenja, celovite socialno varstvene obravnave in obravnave v skupnosti sprejme nacionalni program varovanja duševnega zdravja v Republiki Sloveniji. Nacionalni program bo sprejel Državni zbor upoštevaje razvojne možnosti in potrebe na tem podro?ju, dolo?il bo strategijo razvoja skrbi in akcijski na?rt za duševno zdravje, cilje, organizacijo, razvoj in naloge mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje, nosilce nalog za uresni?evanje nacionalnega programa ter podlago za evalvacijo nacionalnega programa. 5. ?len vzpostavlja pravno osnovo za sprejetje nacionalnega programa, zato je to eden od najpomembnejših ?lenov tega zakona.
 
K 6. ?lenu

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1996 sprejela Zakonodajo o varstvu duševnega zdravja: Deset osnovnih na?el, kjer Na?elo 4 zahteva, da so osebe z duševnimi motnjami deležne zdravstvene nege, ki je najmanj omejujo?a. V tem ?lenu je izraženo na?elo sorazmernosti. Vsi zdravstveni ukrepi morajo biti sorazmerni z njihovim namenom. Predlog zakona predpisuje, da je med ve? možnimi ukrepi, ki imajo primerljive u?inke, potrebno izbrati tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto osebe, najmanj omejuje njeno osebno svobodo in ima najmanj neželenih u?inkov.

K 7. ?lenu

V tem ?lenu zakon navaja dolo?ene zdravstvene ukrepe, in sicer psihokirurško zdravljenje, zdravljenje z elektrokonvulziovno terapijo in uporabo psihotropnih zdravil preko predpisanih vrednosti. S predlogom zakona se psihokirurško zdravljenje prepoveduje, za ostala dva ukrepa pa se dolo?ajo pogoji, pod katerimi se lahko uporabita.

K 8. ?lenu

V tem ?lenu je varstvu pravic pacienta zagotovljena posebna skrb. Poudarjeno je na?elo varstva pravic pacienta in spoštovanja njegove integritete in osebnega dostojanstva.
Glede omejitev pravic veljata na?eli zakonitosti in proporcionalnosti, saj je dolo?eno, da so omejitve ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in dopustne le, ?e je to nujno potrebno za odvrnitev ogrožanja in vzrokov iz s tem zakonom dolo?enih razlogov, v obsegu, ki je sorazmeren z namenom omejitev in le, ?e temeljijo na ustavi in zakonu.
Hkrati pa ta ?len tudi dolo?a, da se posebna skrb in varstvo pravic zagotavlja otrokom in mladoletnim osebam, ki sodijo v zelo ob?utljivi del populacije. Duševne bolezni niso omejene le na odraslo obdobje ampak so prisotne tudi v obdobju otroštva in mladoletništva. Otrokom je namenjena posebna skrb in obravnavajo se v drugih prostorih kot odrasla populacija, to je v posebnih oddelkih pediatri?ne ali splošne bolnišnice. Kar v najve?ji možni meri je potrebno upoštevati njihovo voljo, ?e so sposobni presoje o posledicah svoje odlo?itve.

K 9. ?lenu

?len dolo?a na?in seznanjanja pacienta s pravicami, ki jih ima po tem zakonu. O pravicah ga seznani sprejemni zdravnik, ki mu izro?i tudi zloženko z navedenimi pravicami. Ta seznam pravic psihiatri?na bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod objavi na vidnem mestu skupaj s hišnim redom, naslovi in telefonskimi številkami zastopnikov.

K 10. ?lenu

Predlog zakona dolo?a pravico do sprejema in pošiljanja pisanja od državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Ob tem se poudarja, da si pacient lahko dopisuje, pri ?emer se zagotovi tajnost dopisovanja. Pacient ima pravico do uporabe elektronske pošte, v skladu z možnostmi psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda.

K 11. ?lenu   

Zakon pacientu omogo?a telefonske razgovore, pri ?emer stroške nosi pacient.

 
K 12 ?lenu

Pacient ima pravico sprejemati obiske v skladu s hišnim redom, pravice komuniciranja pacienta z odvetnikom, zastopnikom in koordinatorjem nadzorovane obravnave pa ni možno omejiti.

K 13 ?lenu

?len dolo?a, da o omejitvi pravic odlo?i zdravnik s pisno odredbo, ki jo mora vpisati v zdravstveno dokumentacijo pacienta in v evidenco, v skladu s tem zakonom. Pri tem mora navesti razloge za uvedbo omejitve, obseg omejitve in trajanje tega ukrepa.

K 14. in 15. ?lenu

O omejitvi vsake pravice je v skladu s tem ?lenom treba obvestiti najbližjo osebo in zastopnika, ?e ga pacient ima.

K 16. ?lenu

Predlog zakona dolo?a pogoje za omejitev svobode gibanja. Praviloma je svoboda gibanja  lahko omejena na ve? prostorov ali sklop prostorov, izjemoma pa znotraj enega prostora. Ta omejitev je dopustna le, ?e je pacient nasilen in resno ogroža sebe ali druge, neposredne nevarnosti pa ni mogo?e prepre?iti na drug na?in. O omejitvi svobode gibanja znotraj enega prostora odlo?a s pisno odredbo zdravnik, ki pacienta zdravi, oziroma dežurni zdravnik. Takšna omejitev se vpiše v zdravstveno dokumentacijo pacienta in evidenco iz šestega odstavka 78. ?lena, skupaj z navedbo razlogov in ?asa njenega trajanja. Trajanje ukrepa omejitve gibanja se lahko podaljša le na podlagi nove pisne odredbe.

K 17. ?lenu

Predlog zakona uvaja nov institut zastopnika, do katerega imajo pravico osebe v vseh postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi. V vseh navedenih oblikah obravnave gre za omejevanje pravic pacienta. Zastopnik bo predvsem varoval pravice, koristi in interese pacienta.
Pacient si bo lahko zastopnika izbral iz seznama zastopnikov, ki ga bo vodilo ministrstvo za socialno varstvo.

Izvajalci v mreži programov in storitev s podro?ja duševnega zdravja morajo zagotoviti zastopniku prostor za nemoteno opravljanje njegovega dela, izvajalci, pri katerih biva ve? kot 60 pacientov, bodo morali zagotoviti poseben pisarniški prostor, kjer bo zastopnik lahko nemoteno opravljal  svoje delo. Pri uveljavljanju pravic pacienta kot uporabnika zdravstvenih storitev pa je s tem ?lenom dolo?ena obveznost sodelovanja z zastopnikom v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice. Enako mora zastopnik sodelovati z odvetnikom, ?e ga pacient izbere oziroma mu ga dolo?i sodiš?e.

Institut zastopništva oseb s težavami v duševnem zdravju je v tujini mo?no razvit, kar je razvidno tudi iz mednarodne primerjave, ki je sestavni del predloga tega zakona. Pri nas se z zastopništvom praviloma ukvarjajo nevladne organizacije, vendar ta dejavnost ni razvita sistemsko.

K 18., 19. in 20. ?lenu
V 18. ?lenu so dolo?ene naloge zastopnika, v 19. pa pogoji, ki jih mora zastopnik izpolnjevati.
V 20. ?lenu je dolo?eno, da zastopnika imenuje in razrešuje minister za socialno varstvo po predhodnem mnenju ministra za zdravje.

K 21. ?lenu

V tem ?lenu predlog zakona dolo?a, da lahko pacient izbere zastopnika s seznama zastopnikov, ?e ga on ne, ga zanj lahko izbere najbližja oseba. Psihiatri?ne bolnišnice morajo zagotoviti prostor za nemoteno delo zastopnika.

K 22. in 23. ?lenu

Zastopnik ima pravico do nagrade za svoje delo in do povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi z zastopanjem, tarifo za pla?ilo nagrade pa bo dolo?il minister za socialno varstvo.

Sodiš?e na naroku zasliši neodvisnega psihiatra in pacienta, ?e je to glede na njegovo zdravstveno stanje mogo?e. Sodiš?e zasliši tudi posameznike, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odlo?itev. V tem ?lenu je predlagatelj tudi predpisal, da imajo pacient, predlagatelj, odvetnik in zakoniti zastopnik pravico, da zaslišanim na naroku postavljajo vprašanja in pregledajo sodni spis. V tem ?lenu je upoštevana odlo?ba Ustavnega sodiš?a, da ima pacient možnost vpogleda v dokumentacijo, ki vsebuje informacije, na podlagi katerih je bila pridržana, in da ima možnost, da predloži nasprotne dokaze. Slednja pravica kot tudi prisotnost pri izvajanju dokazov sodiš?e se lahko omeji pacientu le v primeru, da to predlaga neodvisni psihiater. Neodvisni psihiater bo v konkretnem primeru glede na zdravstveno stanje ocenil oziroma predlagal, da se pravico do vpogleda v spis omeji v celoti ali delno. Razlog za takšno omejitev je lahko le dejstvo, da bi z vpogledom v sodni spis lahko nastale škodljive posledice za zdravje pacienta, ko zaradi duševne motnje ne bi mogel razumeti oziroma pravilno oceniti resni?ne situacije. Razloge za omejitev mu mora pojasniti njegov odvetnik, saj se domneva, da bo med odvetnikom in pacientom vzpostavljen bolj pristen odnos kot med pacientom in sodnikom, zaradi ?esar bo odvetnik razloge za omejitev lahko pacientu bolj razumljivo pojasnil.

K 24. in 25. ?lenu

Od ukrepov zdravljenja je treba razlikovati ukrepe prisile in omejitev, katerih namen je zagotoviti varnost, ko pacient neposredno ogroža sebe ali druge. Zaradi varstva pravic pacienta in drugih oseb je Ustavno sodiš?e odlo?ilo, da mora zakonodajalec jasno opredeliti primere in pogoje, pod katerimi je dopustno uporabiti ukrepe prisile in omejitev, kakor tudi nadzorne mehanizme nad uporabo teh ukrepov. Glede na to, da gre za zelo ob?utljivo podro?je, predlog zakona v tem ?lenu definira posebni varovalni ukrep. Gre za ukrep, ki se uporablja le izjemoma in lahko trajajo le toliko ?asa, kolikor je nujno potrebno glede na razlog njihove uvedbe. Prav zaradi njihove narave predlog zakona predvideva, da mora pacient v ?asu izvajanja takšnega ukrepa imeti zagotovljen stalen nadzor, spremljanje vitalnih funkcij in strokovno obravnavo. Zato mora biti dokumentacija o izvajanju posebnega varovalnega ukrepa zelo natan?na, skrbno vodena in iz nje mora biti razviden razlog, namen in nadzor izvajanja ukrepa. O uvedbi posebnega varovalnega ukrepa lahko odlo?i le zdravnik, tudi v varovanih oddelkih socialno varstvenih zavodov. O odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa mora zdravnik, ki tak ukrep odredi, takoj obvestiti najbližjo osebo in zagovornika pacienta oziroma njenega zakonitega zastopnika, direktorja psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda pa najkasneje v 8 urah. V skladu z zahtevo Priporo?ila Rec (2004) 10 Odbora ministrov Sveta Evrope državam ?lanicam glede varstva ?lovekovih pravic in dostojanstva oseb z duševnimi motnjami se mora razloge za uvedbo takih ukrepov in njihovo trajanje zabeležiti v zdravstveni dokumentaciji pacienta in v registru.
Psihiatri?ne bolnišnice in socialno varstveni zavodi vodijo evidence o uporabi posebnih varovalnih ukrepov.

K 26. do 29. ?lenu

?len dolo?a postopke pred sodiš?em po tem zakonu. V vseh postopkih je obvezno zastopanje pacienta po pooblaš?encu, ki je odvetnik. Vsi postopki pred sodiš?em so nujni, javnost je izklju?ena.

K 30. do 33. ?lenu

Ta ?len dolo?a  postopek sprejema na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatri?ni bolnišnici na podlagi privolitve pacienta, ki je tja napoten.
V primeru, da se pacient strinja oziroma privoli na zdravljenje, zdravnik pa ugotovi, da obstajajo za zdravljenje strokovni medicinski razlogi, se pacient sprejme na zdravljenje. Pacient je lahko sprejet z napotnico, v primerih bolezenske krize ali drugih izrednih primerih pa tudi brez napotnice, ?e sprejemni zdravnik ugotovi, da obstajajo za zdravljenje strokovni medicinski razlogi in ?e pacient v sprejem in na?rtovano zdravljenje privoli. Privolitev mora biti pisna in izraz pacientove volje, ki temelji na razumevanju situacije. Mora temeljiti tudi na podlagi primernega pojasnila zdravnika, ko pacientu razloži naravo, namen in na?rt njenega  zdravljenja, verjetnosti uspeha takšnega zdravljenja in obi?ajna tveganja, ki nastanejo pri zdravljenju.
Predlog zakona dolo?a tudi, kdo da privolitev v primeru, ko je oseba mladoletna ali ji je s sklepom sodiš?a bila odvzeta poslovna sposobnost.V tem ?lenu je dolo?ena vsebina sprejemnega obrazca, ki ga izpolni sprejemni zdravnik. Predlog zakona predpisuje postopek, ko pacient privolitev v zdravljenje prekli?e. V tem primeru je potrebno pacienta v 24 urah odpustiti, razen, ?e zdravnik oceni, da ga je potrebno zadržati iz razlogov, ki jih dolo?a 15. ?len predloga zakona. Direktor psihiatri?ne bolnišnice mora v 48 urah po zadržanju v skladu s 34. ?lenom predloga zakona obvestiti pristojno sodiš?e, ki odlo?i o zadržanju v skladu s tem zakonom po postopku za nujne primere. Direktor psihiatri?ne bolnišnice mora o sprejemu obvestiti tudi najbližjo osebo, ?e gre za mladoletnika, ki še ni dopolnil 15 let ali polnoletno osebo, ki ji je s sklepom sodiš?a odvzeta poslovna sposobnost, mora obvesti tudi zakonitega zastopnika ter zagovornika in koordinatorja storitev, ?e ju oseba že ima.
K 34. ?lenu

Ta ?len dolo?a pogoje za zdravljenje pacienta v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice brez njegove privolitve. Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. Zdravljenje pacienta v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve se lahko izpelje na dva na?ina: na podlagi sklepa sodiš?a po postopku, ki se sproži na pobudo upravi?enih predlagateljev, ali s takojšno hospitalizacijo v nujnih primerih. V prvem primeru poteka postopek pred sodiš?em pred morebitno hospitalizacijo, v drugem primeru pa sodiš?e odlo?a o upravi?enosti zdravljenja pacienta v oddelku pod posebnim nadzorom, ko je le-ta že na zdravljenju.

K 35. do 46. ?lenu

V primeru, da pacient ne privoli v sprejem, lahko zdravnik, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali najbližja oseba za?ne postopek za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice. Za mladoletnika, ki še ni dopolnil 15 let, predlog lahko vložijo njegovi starši, za polnoletno osebo, ki ji je s sklepom sodiš?a odvzeta poslovna sposobnost, pa njegovi skrbnik oziroma zakoniti zastopnik.

O upravi?enosti predloga za sprejem brez privolitve odlo?i pristojno sodiš?e v nepravdnem postopku s sklepom. Predlog za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice se vloži pri sodiš?u, na obmo?ju katerega ima pacient, o katerem se vodi postopek, stalno ali za?asno prebivališ?e. ?e stalnega ali za?asnega bivališ?a ni možno ugotoviti, se predlog vloži  na sodiš?u, na obmo?ju katerega pacient dejansko biva. K predlogu je potrebno priložiti tudi mnenje splošnega zdravnika ali psihiatra, ki pa ne sme biti starejše od sedmih dni. Glede na to, da pacienti v?asih odklanjajo zdravstveni pregled, predlog zakona predvideva, da se v takih primerih predloži izjava zdravnika ali psihiatra, da pregleda ni bilo možno opraviti.

Na predlog za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice lahko pacient odgovori. Sodiš?e ga hkrati  opozori na pravico, da si v dveh dneh lahko izbere odvetnika, sicer mu bo odvetnika po uradni dolžnosti imenovalo sodiš?e. Kopijo predloga za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom in mnenje oziroma izjavo splošnega zdravnika ali psihiatra predloga zakona mora sodiš?e posredovati v odgovor tudi odvetniku osebe, ki mora nanj odgovoriti v 2 dneh.

Predlog zakon dolo?a, da v postopku sprejema na podlagi sklepa sodiš?a, sodnik odredi pregled pacienta. Pregled opravi izvedenec psihiatri?ne stroke, to pa je psihiater, ki pacienta ne zdravi in ni zaposlen v instituciji, kjer se zdravi. Po pregledu izvedenec psihiatri?ne stroke poda mnenje o njegovem zdravstvenem stanju. V sklepu mora sodiš?e odrediti tudi psihiatri?no bolnišnico, v katero naj bo pacient sprejet.  V skladu z dosedanjo prakso bo to praviloma psihiatri?na bolnišnica, ki je najbližja stalnemu bivališ?u pacienta, možne pa so tudi izjeme zaradi morebitne prezasedenosti bolnišnice, osebne želje pacienta ali drugih razlogov.
Pacient je dolžan sodelovati v postopku ugotavljanja upravi?enosti predloga ter dopustiti pregled. V primeru, da gre za takšno naravo bolezni oziroma, da se pacient no?e prostovoljno podvre?i pregledu, lahko sodnik, na predlog izvedenca psihiatri?ne stroke, odredi zadržanje pacienta v oddelku pod posebnim nadzorom. ?as zadržanja, v katerem je potrebno ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji za zdravljenje pacienta v oddelku pod posebnim nadzorom, ne sme biti daljši od 48 ur. Pomembno je, da so postopki za sprejem speljani dovolj hitro, saj je za dober izid zdravljenja zelo pomembno, da se pri?ne ?imprej. Pri tem mora  sodiš?e pacientu na razumljiv na?in pojasniti razloge za zadržanje in njegov pravice, ki jih ima v ?asu zadržanja. Na sklep o zadržanju ni pritožbe, saj je to le del postopka, ki bi se naj  v interesu pacienta ?imprej zaklju?il.Ko sodiš?e pridobi mnenje izvedenca psihiatri?ne stroke o zdravstvenem stanju pacienta, mora takoj razpisati narok, na katerega povabi predlagatelja, pacienta, njegovega odvetnika in zakonitega zastopnika ter vse druge posameznike, ki bi lahko dali kakršnekoli podatke, ki so pomembni za odlo?itev.
Sodiš?e na naroku zasliši izvedenca psihiatri?ne stroke in pacienta, ?e je to glede na njegovo zdravstveno stanje mogo?e. Sodiš?e zasliši tudi posameznike, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odlo?itev. V tem ?lenu je predlagatelj tudi predpisal, da imajo pacient, predlagatelj, odvetnik in zakoniti zastopnik pravico, da zaslišanim na naroku postavljajo vprašanja in pregledajo sodni spis. V tem ?lenu je upoštevana odlo?ba Ustavnega sodiš?a, da ima pacient možnost vpogleda v dokumentacijo, ki vsebuje informacije, na podlagi katerih je bila pridržana, in da ima možnost, da predloži nasprotne dokaze. Slednja pravica kot tudi prisotnost pri izvajanju dokazov sodiš?e se lahko omeji pacientu le v primeru, da to predlaga izvedenec psihiatri?ne stroke. Izvedenec psihiatri?ne stroke bo v konkretnem primeru glede na zdravstveno stanje ocenil oziroma predlagal, da se pravico do vpogleda v spis omeji v celoti ali delno. Razlog za takšno omejitev je lahko le dejstvo, da bi z vpogledom v sodni spis lahko nastale škodljive posledice za zdravje pacienta, ko zaradi duševne motnje ne bi mogel razumeti oziroma pravilno oceniti resni?ne situacije. Razloge za omejitev mu mora pojasniti njegov odvetnik, saj se domneva, da bo med odvetnikom in pacientom vzpostavljen bolj pristen odnos kot med pacientom in sodnikom, zaradi ?esar bo odvetnik razloge za omejitev lahko pacientu bolj razumljivo pojasnil.
?e sodiš?e ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, s sklepom odlo?i, da se pacient sprejme. Ob tem sodiš?e dolo?i tudi ?as zadržanja in psihiatri?no bolnišnico, v katero naj se pacienta sprejme. Po izvedenem dokaznem postopku sodiš?e lahko predlog za sprejem tudi zavrne ali pa odlo?i, da se pacient sprejme v socialno varstveni zavod oziroma v nadzorovano obravnavo. Tudi v tem primeru sodiš?e dolo?i ?as zadržanja in socialno varstveni zavod, ki naj pacienta sprejme oziroma, ?e gre za nadzorovano obravnavo, pa psihiatri?no bolnišnico, ki bo dolo?ila koordinatorja nadzorovane obravnave.
S tem ?lenom se upošteva odlo?ba Ustavnega sodiš?a, da zakonodajalec, poleg "zaprtega oddelka" psihiatri?ne bolnišnice omogo?i tudi druge alternativne ukrepe zadržanja osebe, ki pa so seveda v skladu z na?elom sorazmernosti in so primerni za dosego cilja. Tako se prisilno zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice uporablja le v primeru, ko nevarnosti ni možno odpraviti z drugimi ukrepi izven oddelka pod posebnim nadzorom.

Pogoj za zdravljenje oziroma sprejem je, da pacient ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali ?e huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo škodo sebi ali drugim, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima pacient hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter da vzrokov in ogrožanja ni mogo?e odvrniti z drugimi oblikami pomo?i.
Sklep o sprejemu oziroma sklep s katerim se zavrne sprejem sodiš?e vro?i pacientu, njegovemu odvetniku, zagovorniku, predlagatelju, psihiatri?ni bolnišnici, socialno varstvenemu zavodu oziroma koordinatorju nadzorovane obravnave, zakonitemu zastopniku pacienta in centru za socialno delo, v primeru, da je pacienta že obravnaval

Zoper sklep o sprejemu je dovoljena pritožba, ki jo lahko vloži predlagatelj, pacient, njegov odvetnik, zagovornik, njegov zakoniti zastopnik, psihiatri?na bolnišnica oziroma koordinator nadzorovane obravnave, socialno varstveni zavod, kjer naj bi bila pacient, sprejet in center za socialno delo, v primeru, da je pacienta že obravnaval. Vsi navedeni se lahko pritožijo in sicer v treh dneh od dneva vro?itve sklepa. Ta ?len dolo?a tudi rok, v katerem mora odlo?iti sodiš?e druge stopnje, to je v treh dneh. Zoper odlo?itev  sodiš?a druge stopnje je dovoljena revizija.
Predlog zakona tudi dolo?a, kdo krije stroške postopka. To so predvsem stroški za izvedbo dokazov, tolma?ev in odvetnika. Stroški postopka se krijejo iz sredstev sodiš?a, ?e se predlog zavrne pa jih krije predlagatelj, razen kadar je predlagatelj center za socialno delo ali zdravnik, ko se stroški krijejo iz sredstev sodiš?a. Prav tako se stroški postopka krijejo iz sredstev sodiš?a, kadar se predlogu za sprejem ugodi, razen stroškov pooblaš?enca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj. Zakonodajalec želi s kritjem stroškov postopkov v vseh primerih, ko sta predlagatelja zdravnik ali center za socialno delo, prepre?iti izogibanje temu postopku. Z dolo?itvijo, da v drugih primerih stroške sodnega postopka krije predlagatelj sam, ?e je predlog podal neupravi?eno, se želi prepre?iti morebitne zlorabe tega postopka, ki ga naša zakonodaja doslej ni poznala.

Ko je sklep izvršljiv, sodiš?e z odredbo pozove pacienta, da se dolo?enega dne zglasi v psihiatri?ni bolnišnici. V primeru, da pacient ne spoštuje sklepa oziroma ne pride v psihiatri?no bolnišnico na zdravljenje, mora direktor psihiatri?ne bolnišnice o tem takoj obvestiti sodiš?e, ki je izdalo odredbo in izbranega zdravnika pacienta. Ta poskrbi za prevoz pacienta v psihiatri?no bolnišnico z reševalnim vozilom, pri ?emer lahko, ?e je to potrebno, zahteva tudi pomo? policije.

Kot zadnja in za pacienta najbolj restriktivna oblika izvršitve sodnega sklepa je možnost njegove izvršitve s smiselno uporabo dolo?b zakona, ki ureja odvzem prostosti pri izvršitvi kazenskih sankcij, in se lahko uporabi le v primerih, ko so vse ostale možnosti iz?rpane.

K 47. do 63. ?lenu

Predlog zakona dolo?a tudi možnost sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice brez privolitve pacienta in pred izdajo sklepa sodiš?a. To je možno le v primeru, ?e so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 15. ?lena, kadar je zaradi varnosti pacienta samega ali drugih nujno potrebno, da se mu omeji svoboda gibanja ali prepre?ijo stiki z zunanjim svetom, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve na predlog.

Sprejem brez privolitve na zdravljenje v nujnih primerih se opravi na podlagi napotnice osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika. Napotnici mora biti priloženo poro?ilo o zdravstvenem stanju pacienta, iz katerega so razvidni razlogi, ki utemeljujejo nujnost sprejema. Zdravnik, ki je osebo napotil v psihiatri?no bolnišnico, mora o tem obvestiti najbližjo osebo napotenega pacienta in njegovega zakonitega zastopnika.
Navedeni ?len dolo?a možnost odreditve nujnega prevoza, ki je prioritetne narave. Do prihoda reševalnega vozila predlog zakona dopuš?a možnost, da zdravnik pacienta prisilno zadrži, najve? za 6 ur. Pri izvedbi prisilnega zadržanja in nujnega prevoza lahko zdravnik zahteva pomo? policije, saj je za pri?akovati, da bo pacient v?asih tudi nasilen. Pomembno je, da mora biti zdravnik ali od njega pooblaš?en zdravstveni delavec ves ?as prisoten pri prevozu.

V praksi se dogaja, da je zaradi duševne motnje pacient lahko tako nasilen, da zdravstveno osebje potrebuje pomo?. Za primere, ko je po tem zakonu potrebno sodelovanje policije je policija dolžna sodelovati z zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter jim nuditi vso zahtevano pomo?. Na?in sodelovanja med policijo in zdravnikom oziroma zdravstvenim osebjem pa bo bolj podrobno  dolo?en s predpisom, ki ga bo izdal minister, pristojen za zdravje v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

Predlog zakona dolo?a vlogo policije pri posredovanju na javnem mestu ali v zasebnih prostorih. ?e so podani razlogi iz prvega odstavka 15. ?lena predloga zakona, mora policija o tem nemudoma obvestiti službo nujne medicinske pomo?i.

Predlog dolo?a tudi postopek sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice brez privolitve pacienta in pred izdajo sklepa sodiš?a.

Direktor psihiatri?ne bolnišnice mora o sprejemu pacienta v nujnih primerih nemudoma obvestiti pristojno sodiš?e, najbližjo osebo oziroma njegovega zakonitega zastopnika ter zagovornika in koordinatorja, ?e ju pacient že ima. Obvestilo vsebuje ime in naslov pacienta, navedbo, kdo jo je napotil oziroma privedel v sprejemno psihiatri?no bolnišnico, dan, uro in razlog privedbe ter obrazložitev razlogov, ki utemeljujejo sprejem in podatke o odvetniku, ?e je ta že izbran. Zelo pomembno je, da obvestilo vsebuje obrazložitev razlogov, saj brez teh podatkov pristojno sodiš?e o zadevi ne more meritorno presojati.

Za odlo?anje o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih oziroma za sprejem pacienta brez njegove privolitve na zdravljenje je pristojno sodiš?e, na obmo?ju katerega je sprejemna psihiatri?na bolnišnica.

Ko sodiš?e prejme obvestilo o sprejemu pacienta v psihiatri?no bolnišnico brez privolitve, ali ko na kakšen drug na?in izve zanj za?ne postopek po uradni dolžnosti. O uvedbi postopka sodiš?e nemudoma obvesti pacienta in ga pou?i, da si lahko v 24 urah izbere odvetnika. V nasprotnem primeru sodiš?e samo dolo?i odvetnika. Hkrati sodiš?e o uvedbi postopka obvesti tudi najbližjo osebo oziroma njegovega zakonitega zastopnika in ?e je to potrebno, še psihiatri?no bolnišnico.

Predlog zakona dolo?a, da mora sodnik, ki vodi postopek, obiskati pacienta v psihiatri?ni bolnišnici in ga zaslišati v prisotnosti njegovega odvetnika. Sodnik pacientu pojasni razloge za uvedbo postopka in ga pozove, naj se izjavi o zadržanju. Zaslišanje pa se opravi brez prisotnosti tistih, ki pacienta zdravijo. ?e se pacient strinja z zadržanjem, sodiš?e s sklepom postopek ustavi. 

?e pacient oziroma njen zakoniti zastopnik v sprejem ne privoli, sodiš?e takoj po obisku v psihiatri?ni bolnišnici dolo?i izvedenca psihiatri?ne stroke, ki pacienta ni nikoli zdravil in ni zaposlen v tej psihiatri?ni bolnišnici ter mu naloži, da v dveh dneh pacienta pregleda in da mnenje o njegovem zdravstvenem stanju. Mnenje psihiatra vsebuje oceno, ali obstaja možnost nadzorovane obravnave izven psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda. V skladu z na?elom pravice do zdravljenja in zahtevo odlo?be Ustavnega sodiš?a Republike Slovenije je predlagatelj zakona dal sodiš?u poleg zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatri?ni bolnišnic na voljo tudi druge, manj restriktivne ukrepe, to je: obravnavo v socialno varstvenem zavodu in sprejem v nadzorovano obravnavo.
Zato bo sodiš?e sprejelo sklep o zadržanju v oddelku pod posebnim nadzorom le v primerih, ko bo v postopku in na podlagi mnenja strokovnega izvedenca psihiatri?ne stroke ugotovilo da ni mogo?e uporabiti manj restriktivnih ukrepov. Sodiš?e hkrati razpiše narok, ki mora biti opravljen najkasneje v 24 urah po izteku roka za izdelavo mnenja o zdravstvenem stanju pacienta.

Predlog zakona dolo?a potek naroka. Ta poteka tako, da sodiš?e zasliši pacienta, psihiatra, zakonitega zastopnika oziroma najbližjo osebo in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odlo?itev sodiš?a. Hkrati predlog zakona dopuš?a možnost, da pacient, njegov odvetnik, zagovornik in zakoniti zastopnik zaslišanim postavljajo vprašanja. Navedene osebe imajo tudi pravico do vpogleda v sodni spis, kar se lahko omeji le pod pogoji iz  predloga zakona.

Po kon?anem naroku sodiš?e izda sklep, v katerem odlo?i, da se pacient zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice, se iz njega odpusti, se mu odredi sprejem v socialno varstveni zavod ali se mu odredi nadzorovana obravnava izven psihiatri?ne bolnišnice.
Pomembno je poudariti, da v sklepu sodiš?e odlo?i tudi o zakonitosti sprejema in zadržanja pacienta v psihiatri?ni bolnišnici v ?asu pred izdajo sklepa sodiš?a, ?esar po sedanji ureditvi ni bilo.

Sklep, ki ga je sodiš?e izdalo, vro?i sodiš?e pacientu, njegovemu odvetniku, zagovorniku, najbližji osebi in psihiatri?ni bolnišnici, v kateri je pacient zadržan, ter zakonitemu zastopniku.
Sodiš?e v postopku lahko ugotovi, da je potrebno opraviti še nadaljnje preiskave. V tem primeru sodiš?e z za?asno odredbo odlo?i, da sprejeti pacient ostane na opazovanju v psihiatri?ni bolnišnici in sicer najve? sedem dni od dneva izdaje odlo?be.

Stroške postopka v zvezi s sprejemom brez privolitve na zdravljenje v nujnih primerih se krijejo iz sredstev sodiš?a, ki v postopku odlo?a.

K 64. do 66. ?lenu

V primeru, da direktor psihiatri?ne bolnišnice ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 15. ?lena nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v psihiatri?ni bolnišnici, mora najmanj sedem dni pred potekom tega roka predlagati sodiš?u, da se zadržanje pacienta v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša.

?as zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom sodiš?e lahko podaljša, vendar vsaki? najve? za eno leto.

V primeru, da se zdravstveno stanje pacienta toliko izboljša, da ni ve? razlogov za zadržanje v psihiatri?ni bolnišnici, mora bolnišnica tudi pred potekom roka, dolo?enega v sklepu o zadržanju, premestiti pacienta iz oddelka pod posebnim nadzorom ali ga odpustiti. To lahko predlaga sodiš?u tudi sam pacient in njegov odvetnik oziroma njegov zagovornik ali zakoniti zastopnik. Nadalje ta ?len dolo?a postopek možne premestitve in pred?asne odpustitve.

K 67. do 75. ?lenu

Predlog zakona dolo?a, da je sprejem pacienta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda  možen s privolitvijo pacienta ali brez njegove privolitve.

Predlog zakona tudi našteva pogoje, pod katerimi se pacient lahko sprejme v varovani  oddelek socialno varstvenega zavoda. Pogoj je, da je za tega pacienta zdravljenje zaklju?eno oziroma, da pacient ne potrebuje akutnega bolnišni?nega zdravljenja, potrebuje pa stalno nego in varstvo, ker sam, s pomo?jo družinskega pomo?nika ali s pomo?jo svojcev ni sposoben skrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe.

Privolitev v sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda mora biti izraz volje pacienta, ki temelji na razumevanju situacije in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o naravi in namenu obravnave. Sam postopek sprejema, premestitve in odpusta dolo?ajo predpisi s podro?ja socialnega varstva.

Dolo?eni so pogoje za sprejem pacienta brez njegove privolitve v varovani oddelek v socialno varstvenemu zavodu.

S predlogom zakona se upošteva odlo?ba Ustavnega sodiš?a, da zakonodajalec, poleg "zaprtega oddelka" psihiatri?ne bolnišnice omogo?i tudi druge alternativne ukrepe zadržanja pacienta, ki pa so seveda v skladu z na?elom sorazmernosti in so primerni za dosego cilja.
Pogoj za sprejem je, da pacient ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali ?e huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo škodo sebi ali drugim, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima pacient hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter da vzrokov in ogrožanja ni mogo?e odvrniti z drugimi oblikami pomo?i, ter da ta pacient ne potrebuje akutnega bolnišni?nega zdravljenja.

Za postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodiš?a se smiselno uporabljajo dolo?be, ki urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodiš?a. Predlogu za sprejem v socialno varstveni zavod na podlagi sklepa sodiš?a je treba priložiti tudi mnenje centra za socialno delo, razen v primeru, ko se postopek za?ne na njegov predlog.

Predlog zakona dolo?a možnost, da se pacient, ki je bila sprejet v psihiatri?no bolnišnico, pred iztekom roka zadržanja v psihiatri?ni bolnišnici premesti v socialno varstveni zavod. Premestitev se lahko opravi s privolitvijo pacienta, pri ?emer je potrebno pridobiti predhodno soglasje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bil premeš?en. Premestitev  se lahko opravi tudi na podlagi sklepa sodiš?a.

Rok, v katerem se osebo zadrži v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodiš?a, je najve? dve leti, podaljšanje pa se lahko dovoli vsaki? za dve leti.

Glede postopka odpusta iz socialno varstvenega zavoda in premestitve iz socialno varstvenega zavoda v psihiatri?no bolnišnico, kadar je bil pacient v socialno varstveni zavod sprejet na podlagi sklepa sodiš?a, se smiselno uporabljajo dolo?be 45., 46. in 47. ?lena predloga zakona.

Pomembno je za pacienta, da sodiš?e pri dolo?itvi socialno varstvenega zavoda upošteva njegove osebne okoliš?ine, kot tudi predlog njegove najbližje osebe. Pred odlo?itvijo mora sodiš?e pridobiti mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bil pacient sprejet oziroma premeš?en.

K 76. do 87. ?lenu

V predlogu zakona so dolo?eni pogoji za zdravljenje pacienta brez njegove privolitve v nadzorovani obravnavi. S tem ?lenom se upošteva odlo?ba Ustavnega sodiš?a, da zakonodajalec, poleg "zaprtega oddelka" psihiatri?ne bolnišnice omogo?i tudi druge alternativne ukrepe zadržanja pacienta, ki pa so seveda v skladu z na?elom sorazmernosti in so primerni za dosego cilja.

Pogoj za zdravljenje oziroma sprejem je, da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali ?e huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo škodo sebi ali drugim, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vendar je po mnenju strokovnega izvedenca te vzroke in ogrožanje mogo?e odvrniti z zdravljenjem v nadzorovani obravnavi. Zdravljenje v nadzorovani obravnavi je namenjeno pacientom, ki imajo hudo in ponavljajo?o se duševno motnjo, in se bo izvajalo z delovanjem interdisciplinarnih delovnih skupin lokalnem okolju, pod nadzorom psihiatri?nih bolnišnic. Za te kroni?ne bolnike je na podlagi njihove diagnoze mogo?e predvideti, da bodo v dolo?enih pogojih nevarni sebi in/ali okolici. Praviloma ti pogoji nastopijo, ?e pacient zavra?a zdravljenje. Obstoje?a zakonodaja strokovnjakom psihiatri?ne stroke doslej ni omogo?ala, da bi v ?asu krize obiskovali paciente na njihovih domovih oziroma tam, kjer se nahajajo. S tem bi se velikokrat lahko prepre?ilo dodatno poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja in posledi?no ogrožanja njihovih pravic (zlasti pravice do zdravljenja) in pravic drugih oseb, ter znižalo število sprejemov v oddelke pod osebnim nadzorom psihiatri?nih bolnišnic po nujnem postopku.

Predlog zakona dolo?a, da je pacienta mogo?e ustrezno zdraviti izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, ?e so izpolnjeni pogoji v skladu z dolo?ili, ki urejajo sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo.

Sodiš?e lahko na predlog direktorja psihiatri?ne bolnišnice odlo?i, da se po odpustu bolnika iz psihiatri?ne bolnišnice nadaljuje zdravljenje v nadzorovani obravnavi in o tem sprejme sklep. Sodiš?e lahko odlo?i, naj se po odpustu bolnika nadaljuje z nadzorovano obravnavo tudi v primeru, kadar odlo?i o pred?asnem odpustu pacienta iz psihiatri?ne bolnišnice.

Predlog zakona uvaja inštitut koordinatorja nadzorovane obravnave, ki ga  dolo?i psihiatri?na bolnišnica, ki hkrati nadzira strokovnost njegovega dela.

Predlog dolo?a, da koordinatorja nadzorovane obravnave imenuje in razrešuje minister, pristojen za zdravje.
Koordinator nadzorovane obravnave mora imeti najmanj visoko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na podro?ju zdravstvene, psihološke, socialne ali pedagoške dejavnosti. To je predvsem zdravnik, medicinska sestra, patronažna medicinska sestra, socialni delavec, delovni terapevt, psiholog, pedagog in drugi poklici navedenih smeri.

Predlog zakona dolo?a, da je koordinator nadzorovane obravnave upravi?en do nagrade za svoje delo. Tarifo za nagrade bi  v skladu s predlogom zakona dolo?il minister, pristojen za zdravje.

Seznam koordinatorjev bi v skladu s predlogom zakona vodilo ministrstvo za zdravje.

Temeljna naloga koordinatorja nadzorovane obravnave je, da skrbi za zdravljenje in psihosocialno rehabilitacijo pacienta. Pri tem pa se vseskozi sodeluje z delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki razli?nih podro?ij. Pri opravljanju svojih nalog ima koordinator dolo?ene pravice, kot na primer, da zahteva, da pacient prebiva v dolo?enem kraju, da se udeležuje dolo?enih dejavnosti zaradi zdravljenja, ter da zagotovi koordinatorju, zdravniku, pooblaš?enemu socialnemu delavcu in drugim strokovnjakom, ki sodelujejo pri nadzorovani obravnavi dostop do njegovega prebivališ?a.
?e pacient ne upošteva navodil koordinatorja in je zaradi tega ogroženo njegovo zdravje, ali ?e se mu zdravstveno stanje tako poslabša, da z nadzorovano obravnavo ni ve? mogo?e dose?i namena zdravljenja, mora koordinator nadzorovane obravnave o tem nemudoma obvestiti direktorja psihiatri?ne bolnišnice, ki je nadzorovano obravnavo predlagal, v primeru, da gre za mladoletno osebo, pa tudi pristojni center za socialno delo.

Na?rt nadzorovane obravnave, ki ga predlaga koordinator nadzorovane obravnave sprejme psihiatri?na bolnišnica. Pomembno je, da se pri izdelavi na?rta obravnave v najve?ji možni meri upošteva voljo pacienta oziroma njegovega zagovornika ter najbližje osebe. Glede financiranja pa si stroške delita ministrstvo, pristojno za zdravje in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.

Predlog zakona dolo?a tudi vodenj evidenc o nadzorovani obravnavi.

K 88. do 94. ?lenu

Predlog zakona dolo?a pogoje za obravnavo v skupnosti. Pomembno je, da se v skupnosti lahko obravnava pacienta, ki v obravnavo privoli in potrebuje pomo? in podporo pri izvenbolnišni?nem zdravljenju, pri vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vklju?evanju v družbeno življenje. Obravnava v skupnosti je predvsem namenjena osebam, ki imajo zaradi lažjih duševnih motenj težave tudi pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, zaposlovanju in vklju?evanju v družbo.

Dolo?ena je obveznost izdelave na?rta storitev, ki je obvezen za vse, ki se obravnavajo v skupnosti. Na?rt storitev so ?asovno dolo?ene zdravstvene, socialne in druge storitve ter programi z njihovimi izvajalci, ki se bodo opravljali v obravnavi v skupnosti. V tem delu predlog zakona ponovno dolo?a "timsko" delo in sicer tako, da so koordinator storitev in izvajalci na?rta dolžni sodelovati v obliki strokovnih delovnih skupin. Koordinator storitev mora v sodelovanju z drugimi strokovnjaki v skupnosti pripraviti na?rt storitev in ves ?as koordinirati njegovo izvajanje.

Predlog zakona dolo?a pogoje za koordinatorja storitev, ki mora biti strokovnjak z visoko ali univerzitetno izobrazbo zdravstvene, psihološke, socialne ali pedagoške smeri. Pogoj je tudi, da opravi poseben izpit.

Predlog zakona dolo?a, da ima koordinator storitev pravico do nagrade za svoje delo. Tarifo za nagrajevanje dolo?i minister, pristojen za socialno varstvo.

Koordinatorja obravnave v skupnosti menuje minister, pristojen za socialno varstvo, ker bo ve?ina programa na?rta obravnave v skupnosti namenjena dejavnostim s podro?ja socialnega varstva.

Zaradi pomembnosti vloge koordinatorja storitev in preglednosti njegovega delovanja predlog zakona predpisuje vodenje seznama koordinatorjev storitev, pri ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo.

K 95. ?lenu

Pristojna organa za izvajanje upravnega nadzora sta ministrstvo, pristojno za zdravje in ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.

K 96. ?lenu

Ta ?len dolo?a pristojna organa za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Inšpekcijski nadzor pri izvajalcih psihiatri?nega zdravljenja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, inšpekcijski nadzor pri izvajalcih socialno varstvenih programov in izvajalcev obravnave v skupnosti opravlja Inšpektorat za socialno varstvo.

K 97. ?lenu

Predlog zakona v tem ?lenu dolo?a, da za paciente, ki so privedeni na podlagi odlo?be sodiš?a v kazenskem postopku, veljajo dolo?be tega zakona, ki se nanašajo na pravice pacientov med zdravljenjem in obravnavo v oddelku pod posebnim nadzorom (68. do 75 ?len).   

K 98. do 101. ?lenu

Ti ?leni dolo?ajo razpon denarnih kazni za prekrške v okviru splošnega minimuma in maksimuma, ki jih dolo?a Zakon o prekrških za pravne osebe, za posameznike, ki prekršek storijo v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, za odgovorne osebe pravnih oseb, direktorje psihiatri?nih bolnišnic in socialno varstvenih zavodov ter zdravnike.

K 102. ?lenu

V tem ?lenu so dolo?eni roki za sprejetje podzakonskih predpisov po tem zakonu.

K 103. ?lenu

Ta ?len dolo?a, da morajo izvajalci psihiatri?nega zdravljenja, izvajalci socialno varstvenih programov in storitev in izvajalci programov v skupnosti uskladiti svojo dejavnost v skladu s tem zakonom v roku dveh let od sprejema podzakonskih predpisov iz 4. ?lena tega zakona.

K 104. ?lenu

Ta ?len dolo?a rok za predložitev Nacionalnega programa iz 5. ?lena tega zakona Drževnemu zboru Republike Slovenije.

K 105. ?lenu

Vsi sodni postopki, ki so se za?eli pred uveljavitvijo zakona o duševnem zdravju, se morajo zaklju?iti po dolo?bah tega zakona.

K 106. in 107. ?lenu

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati dolo?be 70. do 81. ?lena Zakona o nepravdnem postopku in dolo?ba 49. ?lena Zakona o zdravstveni dejavnosti, navedene dolo?be pa se uporabljajo do za?etka uporabe tega zakona. Zakon bo za?el veljati 1. januarja 2009.